Aktivnosti sodelavcev
Neven Korda: Teža jabolka
Družbenokritična instalacija
12.-20. november 2013
+MSUM Seminar, Maistrova 3, Ljubljana
Vabimo vas na ogled instalacije Teža jabolka našega sodelavca na področju videa in arhiviranja, Nevena Korde. Instalacija bo na ogled od torka, 12. 11. 2013, do srede, 20. 11. 2013, v seminarju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v času odpiralnih ur. Avtor v času razstave napoveduje serijo dogodkov, o čemer vas bomo obveščali sproti.
Teža jabolka je konceptualno delo družbenokritične avtopoetike v video tehniki na polju zajemanja informacij, njihove obdelave in zgodovinjenja. Video, tehnika zlivanja različnih tehnik, je bil postopek, v katerem se iz pretežno že oblikovanih, samim sebi zadostnih struktur, končnih oblik in pomenov, z razbijanjem, razstavljanjem in gnetenjem ustvari nova celota. Sodobni video nove celote ustvarja s povezovanjem, zabrisovanjem, praznjenjem.
O AVTORJU IN NJEGOVI POETIKI
Neven Korda je svojo čisto video prakso odprl na začetku tisočletja, sredi družbenega defetizma, ponovnega razglašanja konca zgodovine, instrumentaliziranja umetnosti s strani novih političnih gibanj in nevladnih organizacij v kulturi. Zastavil je program oboževanja lepega in ga upodabljal v svojih scenskih performansih, video instalacijah in performativnih budnicah. Z besedami upanja in žalosti, radosti in strahu, bežnih nostalgij in čutnih tihožitij, v teh delih upodablja paradoks človeka za kamero, ki je v tem, da se prostor za prakso in uporabo umetnosti krči navkljub napihovanju volumna umetnosti v kulturi in splošni vseprisotnosti 'kulturnosti' v današnjih družbah. Umetnost se je instrumentalizirala na vse bolj ozek elitizem na eni strani in na izdelke za množice na drugi strani. Cinizem je še danes prisoten na obeh močno skrčenih polih, vmes pa je vse večje področje izpraznitve - hrupna tišina.
Korda je nedvomno ugotovil, da so prostori kulture na Metelkovi in sploh prostori alternativne meje paradoksalno naravnani v »potrošnjo« in ne v »produkcijo, ki se jo potroši«. Sodeloval je in bil tudi sam pobudnik platform ustvarjalcev elektronske umetnosti, ki z umetnostjo povezujejo dve polji elektronike: galerijsko in delavniško (workshop) kulturo na eni strani ter klubsko in koncertno kulturo na drugi strani. Gre pravzaprav za prelivanje v obe smeri čez napetostno mejo med umetnostjo in kulturo.
VEČ: http://www.scca-ljubljana.si/news_13_62.htm
Program Zavoda SCCA-Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
(Opravičujemo se za morebitno podvajanje sporočila.)