|
Kamila Szejnoch, Swing, Varšava, 2008
S simpozijem Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor vstopamo na (še vedno) kontroverzno področje zapuščine socialistične umetnosti v Sloveniji oz. na območju bivše Jugoslavije. Devet strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije s področij umetnosti, zgodovine in filozofije bo na enodnevnem srečanju poskušalo izrisati okvir tega ideološko obremenjenega polja umetnosti, da bi odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje in vzpostavljanje novega dialoga.
V ospredje postavljamo dva fenomena: kratko in slabo znano obdobje socialističnega realizma v povojnem času oz. ideje totalne estetizacije sveta z umetniki v vlogi inženirjev človeških duš in megalomanski projekt obeležij NOB po celotnem ozemlju Jugoslavije v zavezujočem jeziku visokega modernizma, projekt, ki je rušil obstoječe predstave o spomenikih in spreminjal mesta. Obe obdobji zaznamuje umetnost v času ideologije. Sprašujemo se, kako lahko politični diktat lahko vstopa v polje umetnosti, kako se skozi prizmo umetnosti lahko (pre)oblikuje narodna identiteta in kaj je s političnostjo v umetnosti danes. Če parafraziramo pismo Irwinov Jaši Denegriju iz sredine 1980-ih let: socialistična umetnost je preteklost, to pomeni, da sedanjost zahteva poseben pristop, pristop z distanco.
Moderatorka simpozija: Simona Vidmar, kustosinja UGM
PROGRAM:
11.00-12.00
UVODNO PREDAVANJE: dr. Lev Kreft (SLO), Totalitarizem in umetnost
12.00-12.30
dr. Božidar Jezernik (SLO), O razvoju slovenskega narodnega vprašanja
(12.30-13.00 pavza)
13.00-13.30
dr. Lidija Merenik (SRB), Socialistični realizem in oblikovanje nove družbe - dve sliki Boža Ilića iz leta 1948
13.30-14.00
Donovan Pavlinec (SLO), Slovenski inženirji človeških duš?
14.00-14.30
dr. Milanka Todić (SRB), Fotografija in propaganda 1945-1958
(14.30-15.00 pavza)
15.00-15.30
Tihana Pupovac (HRV), Spomeniki v tranziciji
15.30-16.00
Breda Kolar Sluga (SLO), Kodžak ali spomenik, ki je spremenil mesto
16.00-16.30
Kamila Szejnoch (PL), Kako razorožiti spomenik?
(16.30-17.00 pavza)
17.00-18.00
SKLEPNO PREDAVANJE: dr. Miško Šuvaković (SRB), Umetnost in politika
18.00-19.00
Sklepna razprava in pogostitev
Predavanja bodo v slovenskem, srbskem, hrvaškem in angleškem jeziku.
VSTOPNINE NI. VABLJENI!
PREDAVANJA in PREDAVATELJI:
dr. Lev Kreft, Totalitarizem in umetnost
S temo »Totalitarizem in umetnost« bo predavatelj odprl tri vidike. Najprej bo predstavil in postavil pod vprašaj sam pojem totalitarizma s pomočjo njegove lastne zgodovine in na osnovi kritične teorije fašizma/nacizma in sovjetskega komunizma. Nato bo predstavil totalitarne politike v umetnosti, posebej nacizem in stalinizem, kot tudi skupni potezi totalitarnih politik v umetnosti: usmerjenost k estetski organizaciji množic in manipulacijo z afekti. Tretji del pa bo namenjen vprašanju o umetnostni politiki odpora totalitarni politiki.
Lev Kreft je doktor filozofskih znanosti, redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja dela s področja estetike v knjižni (Spopad na umetniški levici, 1989; Estetika in poslanstvo, 1994) in revijalni obliki (objave v Filozofskem vestniku, Teoriji in praksi, Anthroposu, Maski, Borcu ter v znanstvenem tisku na Poljskem, Madžarskem, v Nemčiji, Grčiji, Češki, Portugalski, Turčiji, Južni Koreji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in drugod). Predaval je v tujini, leta 2000 pa je bil kot raziskovalec na obisku v Centru za študij demokracije (direktor John Keane, Univerza Westminster, London). V svoji politični (poslanec v mandatih 1990-1992 in 1993-1996, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije 1993-1996), publicistični in strokovni dejavnosti se je ukvarjal s pravicami manjšin, politiko enakih možnosti, alternativno kulturo in kulturno politiko, begunsko politiko in drugimi vprašanji s področja človekovih pravic.
dr. Božidar Jezernik, O razvoju slovenskega narodnega vprašanja
Prva izdaja knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je izšla leta 1939 pri Naši založbi v Ljubljani; avtor jo je podpisal s psevdonimom. Knjiga je bila namenjena predvsem tistim, ki so hoteli svet spreminjati, in ne le razlagati. Razvoj je bila radikalna kritika preteklosti in sedanjosti, hkrati pa program za revolucionarno spremembo v prihodnosti. Avtor je v njej slovenskemu meščanstvu povsem nedvoumno napovedal obračun, češ da se revolucija ustvarja »z uničevanjem njenega nasprotja«. To uničevanje pa mora biti temeljito, ali kot je pojasnil z besedami francoskega revolucionarja in Robespierrovega sodelavca Saint-Justa: »Kdor dela revolucijo samo na pol, si koplje grob.«
Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti. Objavil je več deset znanstvenih razprav v slovenski in mednarodni znanstveni periodiki. Poleg tega je urednik in/ali avtor več znanstvenih monografij. Najodmevnejša med njimi je monografija o potopisih po Balkanu od leta 1531, ki je izšla 2004 pri Saqi Books pod naslovom Wild Europe, potem pa še v turškem (Vashi Avrupa, 2006), poljskem (Dzika Europa, 2007), srbskem (Divlja Evropa, 2007), italijanskem (Europa selvaggia, 2010), albanskem (Europa e egër, 2010), slovenskem (Divja Evropa, 2011) in bolgarskem prevodu (Дивата Европа, 2013); nemški prevod je pred izidom. Od leta 2004 je vodja programske skupine Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu, ki združuje raziskovalce z oddelka in drugih raziskovalnih institucij.
dr. Lidija Merenik, Socialistični realizem in vzpostavitev nove družbe - dve sliki Boža Ilića iz leta 1948
Cilj predavanja je predstavitev poglavitnih značilnosti socialističnega realizma v jugoslovansko-srbski umetnosti kot totalitarnega modela (politične) umetnosti na podlagi dveh reprezentativnih del slikarja Boža Ilića: Sondiranje terena v Novem Beogradu (1948) in Mladina gradi železnico (1948). Obe deli sta izjemna primera
socialističnega realizma, žanra, ki skozi (herojsko, realistično) slikarstvo prikazuje kolektivizem in prostovoljno delo kot ideološki ideal. Deli opredelita kolektiv kot ključno idejo socialnega realizma in potrjujeta zgodovinsko pomembno vlogo umetnika kot političnega (agitprop) glasnika: umetnost mora postati izobraževalna, ljudska, populistična in normativna. Ilić je bil prvi slikar mlade, povojne generacije, ki je postal uradni državni umetnik. S svojimi slikami je ustvarjal povojno herojsko umetnost v skladu s socrealistično ideologijo.
Lidija Merenik je profesorica na oddelku umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Polje njenega strokovnega in raziskovalnega dela zajema umetnost 20. stoletja, modernizem v umetnosti, umetnost in politiko v Jugoslaviji 1945-1981, totalitarno idejo in prakso v umetnosti in kulturi. Izbrana bibliografija: '1948: Bijenale u Veneciji i jedan primer recepcije izlagačke prakse moderne umetnosti', Zbornik Seminara za studije moderne umetnosti Filozofskog fakulteta Univerziteta u Beogradu V, Beograd-Novi Sad, 2009; 'Zagrebačko desetljeće Ivana Tabakovića', Peristil 52, Zagreb 2009; Umetnost i vlast. Srpsko slikarstvo 1945-1968, Beograd 2010; The basic development trends of Yugoslav Art after 1945: Art and Politics. Art/Politics/National Identity, Saitama University, (Japan) 2010.
Donovan Pavlinec, Slovenski inženirji človeških duš?
Totalitarni sistemi želijo umetnost izkoristiti za vzgojno propagando, umetnost naj ljudi uči, vzgaja in motivira ter vodi proti končnemu cilju - zaradi vsega tega so umetnike pogosto imenovali inženirji človeških duš. Ta model je bil po letu 1945, potem ko so komunisti prevzeli oblast, prenesen v Jugoslavijo oz. Slovenijo, kjer naj bi umetniki prevzeli naloge propagande, navduševanja, spodbujanja, motiviranja ljudstva pri obnovi domovine in gradnji novega, boljšega sveta socialistične prihodnosti. Toda bolj kot uveljavitev pravega socialističnega realizma se je na naših tleh nadaljevala tradicija barvnega realizma z določeno vsebinsko in oblikovno samocenzuro v odnosu do pričakovanj ali prepovedi oblasti. Večji del slovenskega povojnega slikarstva se kaže kot relativno neodvisna umetnost, ki je normativna pričakovanja oblasti upoštevala le deloma.
Donovan Pavlinec je študiral zgodovino in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 2002 z diplomsko nalogo Socialistični realizem na Slovenskem: »Iz umetnosti naj diha nov človek« in nadaljeval raziskovanje tega doslej zapostavljenega obdobja v okviru podiplomskega študija. Poleg raziskovanja povojne umetnosti se je ukvarjal s preučevanjem medvojnega, partizanskega likovnega ustvarjanja ob pripravi razstave Partizanski tisk v MGLC v Ljubljani leta 2004. Od leta 2008 je zaposlen v turizmu.
dr. Milanka Todić, Fotografija in propaganda 1945-1958
Objektivnost fotografije je postavila realizem za estetsko normo socialistične umetnosti. Naloga fotografske podobe je bila zagotoviti vizualno podporo utopični tezi, da bo socialistična transformacija gospodarstva in družbe s seboj pripeljala tudi formacijo novega človeka in nove vizualne kulture. Med hladno vojno so fotografije totalitarnemu sistemu nudile "zapeljivo" vizualno platformo in izjemno priložnost za estetizacijo ideologije. Prav tako fotografiji pripada odločilna vloga pri oblikovanju potrošniške družbe in spektakla materializma, saj je uspešno artikulirala vizualno sporočilo o glamuroznem življenju in družbeni blaginji.
Milanka Todić je redna profesorica umetnostne zgodovine na Fakulteti uporabnih umetnosti Univerze v Beogradu. Njeno raziskovalno področje zajema zgodovino in teorijo fotografije in avantgardne umetnosti. Je avtorica mnogih raziskav doma in v tujini. Sodelovala je na vrsti mednarodnih znanstvenih simpozijev v Evropi, Srednji Ameriki in Aziji. Med letoma 2009/12 je bila urednica časopisa Kultura. Je avtorica več knjig, med njimi: Istorija srpske fotografije 1839-1940, Beograd, 1993; Fotografija i slika, Beograd, 2001; Nemoguće, umetnost nadrealizma, Beograd, 2002; Fotografija i propaganda 1945-1958, Banja Luka, Pančevo, 2005, prevedena v japonščino, 2009; Vek reklame, u Kupite nešto i ovde, Beograd, 2010.
Tihana Pupovac, Spomeniki v tranziciji
V preteklih dvajsetih letih je bila na Hrvaškem zrušena več kot polovica spomeniškega korpusa, posvečenega NOB, revolucionarnemu gibanju in socialistični revoluciji. O rušenju se je pisalo in se še piše, vendar paradoksalno predvsem v osrednjih medijih (in ne v strokovnih publikacijah). Interes za spomenike NOB ponovno raste, predvsem v kontekstu socialistične umetnosti in/ali socialističnega modernizma, vendar prihaja predvsem „od zunaj“, s t.i. Zahoda. Cilj predavanja je predstavitev različnih mehanizmov rušenja spomenikov NOB na Hrvaškem, prikaz njihove današnje percepcije in poskus njihove ponovne uvrstitve v kanon nacionalne zgodovine umetnosti. Tranzicija je pri tem uporabljena kot ideološki okvir, ki dovoljuje tako izločanje kot ponovno uvrščanje spomenikov v kulturni diskurz.
Tihana Pupovac je samostojna raziskovalka v kulturi. Študirala je filozofijo in sociologijo v Zagrebu. Med letoma 2011-2013 je bila koordinatorka projekta Spomeniki v tranziciji (skupaj z Lano Lovrenčić in Becky McKay), v okviru katerega sta nastali raziskava in razstava o rušenju spomenikov NOB na Hrvaškem, pripravljajo pa tudi monografsko publikacijo. V prostem času se poskuša posvečati doktoratu. Poleg spomeniške dediščine Jugoslavije in zgodovine SFRJ jo zanimajo radikalna politika, feministična teorija, marksizem, moderna evropska filozofija in psihoanaliza.
Breda Kolar Sluga, Kodžak ali spomenik, ki je spremenil mesto
Idejna zasnova v 1960-ih letih, veliko odkritje v 70-ih letih, preimenovanje spomenika po TV-junaku v 80-ih letih in predlog po premiku na novo lokacijo v sedanjosti - oziroma kratka zgodovina največje slovenske spomeniške plastike v urbanem prostoru. Spomenik NOB v Mariboru je delo slovenskega kiparja Slavka Tihca, ki je v svojem kiparskem opusu večkrat pretrgal s slovensko ustvarjalno tradicijo. Mu je to uspelo tudi z deli v javnem prostoru? Predavanje želi ponuditi nekaj iztočnic za sveže razumevanje tega intrigantnega spomenika.
Breda Kolar Sluga je diplomirana umetnostna zgodovinarka, v letih 1995-96 je bila zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, od leta 1996 kot kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor, kjer je od leta 2007 direktorica. Posveča se fotografiji in likovni umetnosti 20. in 21. st. na Slovenskem; pripravlja tematske, pregledne in študijske razstave ter kataloške publikacije (med drugim Podobe družine v XX. stoletju na Slovenskem, 2001; Slavko Tihec 1928-93, 2003; Nova F - sodobna fotografija na Slovenskem, 2006).
Kamila Szejnoch, Kako razorožiti spomenik?
Avtorica bo predstavila svoj umetniški projekt Vrtiljak Tobogan Gugalnica (Varšava, 2008), ki je poskušal vzpostaviti dialog z izbranimi poljskimi spomeniki sovjetske komunistične propagande. Čeprav so bili tovrstni spomeniki po padcu železne zavese odpisani in primerni za smetišče zgodovine, so večinoma ostali na ulicah in v parkih poljskih mest. Z umetniškim projektom avtorica išče nove možnosti »uporabe« spomenikov in nov način soočanja s preteklostjo, ki v ostaline represije posegajo predvsem z veliko humorja. Predstavitev bo zajemala tudi zgodovinski kontekst, ki opredeljuje identiteto in ideološki naboj izbranih spomenikov.
Kamila Szejnoch se ukvarja z umetnostjo v javnem prostoru, predvsem z instalacijami, skulpturami in urbanim oblikovanjem. Delala je v mnogih mestih, med njimi v Varšavi, Oslu, Beogradu, Erevanu, Birminghamu, Kijevu, Seulu, Washingtonu. Diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in iz politologije na Univerzi v Varšavi. Leta 2008 je končala program raziskovalnega dela in likovne prakse na Dutch Art Institute na Nizozemskem in prejela enoletno umetniško štipendijo švicarske vlade.
dr. Miško Šuvaković, Umentost in politika
Miško Šuvaković razmišlja o odnosih med sodobno umetnostjo in politiko v okviru aktualnih filozofskih, estetskih in kulturoloških razprav. Cilj predavanja je osvetliti razloge za prebujeno zanimanje za politiko in prenos političnega v polje umetnosti v sodobnem svetu globalne tranzicije in krize. Šuvaković se bo posebej posvetil vprašanjem dela, avtonomije in moči v umetnosti, govoril bo o politikah spola, fenomenu revolucije, politiki spomina, aktivizmu in terorizmu. Predavanje je nastalo po Šuvakovićevi najnovejši knjigi Umetnost in politika - Sodobna estetika, filozofija, teorija in umetnost v času globalne tranzicije (2012).
Miško Šuvaković je predavatelj, umetnik in teoretik. Živi v Beogradu. Doktoriral je na Fakulteti likovnih umetnosti Univerze za umetnosti v Beogradu (1993). Je profesor estetike na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu in predavatelj teorije umetnosti na Interdisciplinarnih študijah Univerze umetnosti v Beogradu. Bil je član konceptualistične skupine Grupe 143 (1975-80) in neformalne teoretske skupnosti Zajednica za istraživanje prostora (1982-89). Sodeluje s teoretsko platformo Teorija koja hoda (od 2000). Sodeloval je pri urejanju časopisov Katalog 143 (Beograd, 1976-1978), Mentalni prostor (Beograd, 1982-87), TransKatalog (Novi Sad, 1995-1998), AM Časopis za studije umetnosti i medija (Beograd, od 2012). Od leta 1989 je objavil petintrideset knjig v srbskem, hrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku.
Projekt so podprli:
Pokrovitelj pogostitve:
|
