Piotr Piotrowski: Globalna mreža. Naproti primerjalni umetnostni zgodovini Klara Kemp-Welch: Kontinuiteta in prelom. Mreženje in sodelovanje od 1970-ih do 2000 Predavanji (v angleškem jeziku) Ponedeljek, 22. 9. 2014, ob 18.00 Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana irwin_east-art-map.jpg Klaus-Groh.jpg Vabimo vas na predavanji Piotra Piotrowskega, ki je redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze Adama Mickiewicza v Poznanu na Poljskem, in Klare Kemp-Welch, umetnostne zgodovinarke in teoretičarke, ki predava modernizem na londonskem Courtauld Institute of Art, kjer uči tudi umetnostno zgodovino vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Piotr Piotrowski: Globalna mreža. Naproti primerjalni umetnostni zgodovini V začetku 1970-ih sta Jarosław Kozłowski in Andrzej Kostołowski zasnovala NET – globalno mrežo umetnikov – z željo po vzpostavitvi platforme za sodelovanje in izmenjavo razmišljanj med umetniki. To je bila prva tovrstna pobuda v vzhodnem bloku in ena prvih na svetu. V več kot dvanajstih letih se je NET-u pridružilo več sto ljudi iz vzhodne in zahodne Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Piotrowski omenjeni projekt postavi kot izhodišče analize različnih kontekstov, znotraj katerih krožijo umetniška dela, in na njeni osnovi razvija teoretski pristop k primerjalni umetnostni zgodovini. Koncept primerjalne umetnostne zgodovine mu ne pomeni le, da so ideje krožile in vzajemno vplivale, ampak predvsem primerjalno analizo različnih geo-historičnih okoliščin in tega, kako so le-te določale (kontekstualni) pomen umetniških praks – nekaj, kar ni bilo nujno razvidno obiskovalcem NET razstav. Na ta način lahko razločujemo posamezne vidike globalne kulture, kakor so se razvijali v času in ne kot običajno, da so homogeni, zahodno-centrični, obstoječi v enosmernem razmerju med žariščem in njegovo periferijo. Klara Kemp-Welch: Kontinuiteta in prelom. Mreženje in sodelovanje od 1970-ih do 2000 Vsaj od odmevne razstave After the Wall (Stockholm, 1999) nam vsako leto postreže z novim pregledom, ki ga uokvirja psevdonim "vzhodnoevropska umetnost" – omenimo npr. East Art Map skupine IRWIN (2000–6), Les Promesses du Passe (Pariz, 2010), Ostalgia (New York, 2011), The Desire for Freedom (Berlin, 2012), Report on the Construction of a Space Module (New York, 2014). Vsak od njih mora najti svoje mesto v razmerju do prizadevanj celotne mreže sodelujočih in institucionalnih udeležencev. Enako velja za projekte, v katerih je t. i. pozno socialistična neuradna umetnost postavljena v diskurzivno razmerje z eksperimentalnimi ekvivalenti z vsega sveta: Global Conceptualism (New York, 1999), Subversive Practices (Stuttgart, 2009), Museum of Parallel Narratives (Barcelona, 2011). Mreženje in sodelovanje sta v središču teh projektov, ki ob tem obvezno izpostavljajo nujnost kot vrlino in so oblikovani tako, da naslavljajo našo omreženo dobo in njeno posebno občinstvo udeležencev-proizvajalcev-potrošnikov. Klara Kemp-Welch trdi, da so 1970-a v omenjenih projektih tako vidno izpostavljena, ker se je tedaj prividno razvila določena oblika gledalstva, in predvsem, ker sta tedaj po razočaranjih 1968 potihoma ponovno zaživela mreženje in sodelovanje. V predavanju avtorica obravnava (zlo)rabe naracij mikro-zgodovinske izolacije in marginalizacije "vzhodnoevropske umetnosti",pri čemer primerja stanje kulture danes s tistim poznega socializma. VEČ: http://www.scca-ljubljana.si/news_14_39.htm Predavanji sta del programa šole Svet umetnosti, leto 15, 1. letnik (jesen 2014/pomlad 2015). Serijo predavanj Premisleki in premise v sodobni umetnosti, umetnostni teoriji in zgodovini v letu 2014 pripravljata Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in SCCA-Ljubljana/Svet umetnosti. igor_zabel_logo.png woa120.gif Partner dogodka: Muzej sodobne umetnosti Metelkova MG+MSUM_120.gif Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Erste sklad. mol-pokroviteljica.jpg