VSEBINA S PORTALA WWW.KLOPOTEC.NET
 
Slovenija 03.11.2014
Postaja DIVA v Zagrebu
30.10.2014, , Ljubljana

VABILO SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana Postaja DIVA & Videospotting & MSU Zagreb Postaja DIVA v MSU Zagreb Predstavitev, delavnica, razstava in projekcija na medijski fasadi 30. 10.–10. 11. 2014 Muzej sodobne umetnosti Zagreb (MSU), Avenija Dubrovnik 17, Zagreb povratna-zanka.jpg Kolaž iz video programa Povratna zanka V zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti bomo v četrtek, 30. oktobra, ob 17. uri sodelavci Postaje DIVA (Barbara Borčić, Dušan Dovč, Nika Grabar in Ida Hiršenfelder) predstavili postopke hranjenja, zgodovinjenja in delovanja digitalnega in fizičnega video arhiva, ki ga v zadnjih letih razširjamo tudi na področje medijske umetnosti. Prikazali bomo tudi video esej DIVA v Galeriji Škuc Nike Grabar (nastal ob študijski razstavi Postaje DIVA v Galeriji Škuc leta 2009). V MSU Zagreb bosta premierno na ogled dva video programa: Industrijski pejsaž, ki ga je kuriral Miha Colner, bo na ogled v muzeju, Povratna zanka kuratorice Ide Hiršenfelder pa na medijski fasadi. Video program Industrijski pejsaž predstavlja pet avtorjev različnih generacij ustvarjalcev gibljivih slik iz Slovenije, ki v svojih video delih povzemajo motive mračnih in običajno propadlih industrijskih prostorov. Industrijsko zapuščino interpretirajo na izjemno nedogmatične in ambivalentne načine, ki na sebi ne nosijo nujno negativne konotacije. Ana Sluga v videu Away (2006) prikazuje boleče rušenje stare zgradbe kot simbol konca nekega obdobja. Zemira Alajbegović & Neven Korda v glasbenem videu Dežuje (1986) hard core skupine Tožibabe kažeta mračno sliko urbanega središča, njegove marginalne in industrijske objekte. Marko A. Kovačič v igranem video performansu Pesem mesa in podoba je telo postala (1985) uporablja kulise industrijskega okolja za subtilno upodabljanje fikcije in stvarnosti. Skupina TEMP (Robertina Šebjanič, Peter Košir, Luka Prinčič) v videu Cona D (2005) predstavlja možnosti drugačnih namembnosti degradiranih industrijskih območij v Ljubljani. Sašo Podgoršek je plesni video Vrtoglavi ptič (1996) ustvaril v sodelovanju s plesno skupino En Knap v Trbovljah, mestu polnem industrijskih ostalin in opustelih rudniških jaškov. S projekcijo na medijski fasadi programa Povratna zanka pa želimo predstaviti tista arhivirana video dela, ki so skorajda nereprezentativna. To so dela, v katerih se umetnice in umetniki ukvarjajo z eksperimentalno rabo video jezika, vendar že po svoji dolžini ne ustrezajo predstavljanju v galerijah in na festivalih. Hkrati se namenoma izmikajo logiki pripovedovanja zgodb ter uporabljajo vizualne eksperimente in estetiko dolgčasa s konstantnim ponavljanjem in modulacijo vizualnih učinkov. Večina video del s povratnimi zankami je nastala kot stranski produkt VJ performansov, ali kot kolaž video ostankov, ali pa kot eksperiment z oscilatorji in generativnimi računalniškimi programi za zvočno vizualno manipulacijo in prenos podatkov na daljavo (streaming). V video program so vključeni Mirko Simič (Parabola, 1997), Maja Smrekar (Imaginarij elektromagnetnih transformacij, 2009), ZANK (Zemira Alajbegović, Neven Korda) (Poppers, 1988), Nika Špan (Per aspera ad astra, 1999), Luka Dekleva (Sen/za Televizijo/a, 2009), Rok Sieberer – Kuri (Technotime, 1999), Tanja Vujinović (Extagram / Oscilo, 2007), Miha Vipotnik (Video grafike, 1975), Emil Memon (Blue Movie, 1983) in Luka Dekleva in Luka Prinčič (Singing Bridges Bizovik, 2008). Vabljeni! VEČ: http://www.scca-ljubljana.si/news_14_49.htm Produkcija: SCCA-Ljubljana, 2014 Koprodukcija: Muzej sodobne umetnosti Zagreb (Jasna Jakić, Ivana Kancir) Zaasnova in izvedba: Barbara Borčić, Ida Hiršenfelder, Dušan Dovč, Nika Grabar Spletna dokumentacija: Vesna Bukovec Podpora: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS Zahvala: Jasna Jakšić in tehnična ekipa Muzeja sodobne umetnosti Zagreb Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, http://www.scca-ljubljana.si Tel.: (01) 431 83 85, kontaktna oseba: Dušan Dovč, 051 361 681, info@scca-ljubljana.si Program Zavoda SCCA-Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS. Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. (Opravičujemo se za morebitno podvajanje sporočila.) Sledite na Twitterju / Prijateljujte na Facebooku _______________________________________________ Scca_osebna mailing list Scca_osebna@mail.ljudmila.org https://mail.ljudmila.org/cgi-bin/mailman/listinfo/scca_osebna