23.02.2015, , Slovenija
Menedžerski pogled na upravljanje kriznega komuniciranja
Komuniciranje je najpomembnejša naloga menedžerjev, čeprav jo po večini le-ti preveč zanemarjajo. Še posebej je komuniciranje pomembno v kriznih situacijah. Menedžment mora v kriznih situacijah komunicirati zelo pazljivo, načrtno in izredno sporočilno, saj vsaka informacija, ki jo menedžment da, doseže vse zainteresirane javnosti, tako notranje (zaposlene) kot zunanje (kupce, dobavitelje, lastnike podjetja, banke, lokalno skupnost...). Vsaka informacija o podjetju mora biti iskrena, vendar pripravljena na način, da upošteva celo vrsto omejitev in zavedanje, da ne glede na to, komu je namenjena, doseže sporočilo zainteresirane javnosti.
Na predavanju bo mag. Robert Ličen na praktičnem primeru opozoril na napake, ki jih pri kriznem komuniciranju delajo menedžerji in pa na to, kaj so tiste vsebine komuniciranja, ki še posebej zanimajo posamezne deležnike pri komuniciranju samem.
Webinar bo trajal predvidoma 60 minut, z možnostjo vaših vprašanj.
Robert Ličen
Mag. Robert Ličen
je menedžer z več desetletnimi izkušnjami na najodgovornejših delovnih mestih (Tobačna Ljubljana, Akrapovič, Steklarna Rogaška, Gorenje, pa tudi kot predsednik nadzornega sveta v Peku, Darsu ipd.), ki ga bolj kot kar koli drugega zanimajo - rešitve. Je dolgoletni mentor številnim mladim podjetnikom. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim je bil Mladi menedžer leta 2005 za delo v podjetju Akrapovič, za uspešno sanacijo podjetja Steklarna Rogaška d.d. je prejel nagrado Managerski izziv leta 2007 v kriznem vodenju.
Zakaj imajo sindikati prav in zakaj ne?
Dejavnost sindikatov v Sloveniji večinoma doživlja priznanje zaposlenih, ki upajo na boljše pogoje dela in predvsem večji zaslužek. Po drugi strani pa delodajalci in drugi zainteresirano gospodarstveniki izražajo skrb zaradi zahtev predstavnikov zaposlenih. Na webinarju bomo osvetlili razloge, zaradi katerih je dejavnost sindikatov v tržnem gospodarstvu v razmerah tehnološkega napredka potrebna, kot tudi dejstva, na katera sindikati pri svojih zahtevah pozabljajo. Webinar bo trajal predvidoma 20 minut, z možnostjo vaših vprašanj.
Rasto Ovin
Prof. dr. Rasto Ovin, dekan DOBA Fakulteta
Večino svoje aktivne dobe je deloval kot profesor na Ekonomsko - poslovni fakulteti Univerze Maribor, ki jo je v letih 2003 - 2007 tudi vodil kot dekan. Opravljal je še vrsto drugih pomembnih funkcij na nacionalni ravni in v gospodarstvu. Njegov znanstveni in strokovni opus obsega preko 600 člankov, nastopov na konferencah doma in v tujini in monografij.
Termini
Menedžerski pogled na upravljaje kriznega komuniciranja
Datum: ponedeljek, 23. februarja 2015 Čas: ob 19.00 Prijava
Zakaj imajo sindikati prav in zakaj ne?
Datum: sreda, 11. marec 2015 Čas: ob 13.00 Prijava
DOBA = online izobraževanje
DOBA z online študijem že 15 let prinaša svetovne trende tudi v slovenski prostor. Kakovost izvedbe online študija potrjuje več kot 3000 diplomantov online študija iz 35 držav in mednarodna akreditacija UNIQUE. Največje prednosti online izobraževanja so časovna fleksibilnost, aktivno delo, praktični primeri, celostna podpora in najsodobnejše tehnologije.
Online programi
Flags
•Magistrski programi
•Dodiplomski programi
•Višješolski (dvoletni) programi
•Srednješolski programi
Diplomanti in kariera
Kar 56% diplomantov po diplomiranju doživi pozitivne spremembe na delovnem mestu - napredujejo, dobijo višjo plačo …
Jernej Damjan
Vedno sem si želel študirati, ampak ob moji odsotnosti je bilo to nemogoče. Online študij na Dobi pa mi je to omogočil. Vse kar potrebuješ je dostop do interneta. Res je, da sem na začetku mislil, da bo usklajevanje šole in športnih obveznosti težje. Sedaj lahko rečem, da mi je z rednim in aktivnim delom uspelo.
Jernej Damjan, diplomant marketinga, profesionalni športnik
Petra Peterka
Magistrski študij na Dobi mi je bil pisan na kožo, predvsem zaradi svobode razpolaganja s svojim časom. Opravljanje študijskih aktivnosti v domačem okolju je neprecenjljivo. V času študija sem spoznala, da se moram kot posameznik na trgu za svoj obstoj in prepoznavnost nenehno truditi in vedno znova iskati nove poti. Slednjo sem poiskala prav v okviru raziskave svoje magistrske naloge in tako zasnovala poslovni model lastne arhitekturne storitve.
|