VSEBINA S PORTALA WWW.KLOPOTEC.NET
 
Maribor 07.04.2015
FW: Žalna seja / Zmago Jeraj (1937 - 2015
08.04.2015, , Maribor

banner Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj.jpg ŽALNA SEJA Zmago Jeraj (9. 11. 1937 – 28. 3. 2015) Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna ulica 10, Maribor 8. april 2015, ob 12.00 Zmago Jeraj, foto: Ivan Dvoršak Umetnostna galerija Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor, III. gimnazija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Fotoklub Maribor in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani vas obveščamo, da se bomo v sredo, 8. aprila 2015, ob 12.00, poslovili od akademskega slikarja Zmaga Jeraja na žalni seji v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor. Zmago Jeraj je bil rojen 9. novembra 1937 v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, kjer je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Leta 1967 je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost zaključil specialko za slikarstvo. Podiplomsko se je leta 1969 izpopolnjeval na grafičnem oddelku Hornsey Collegea v Londonu, leta 1971 pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. Živel in ustvarjal je v Mariboru. Bil je znamenit profesor likovne vzgoje na Osnovni šoli Bojana Ilicha. Od leta 1970 do 1998 je poučeval na Gimnaziji pedagoške smeri oziroma III. gimnaziji Maribor. Med letoma 1996 in 2007 je učil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim je leta 1972 dobil nagrado Zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu ter leta 1991 Jakopičevo nagrado. Leta 2008 je bil dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, leto kasneje pa je prejel še najprestižnejšo nagrado na področju kulture, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije. Kratek pregled poti Jerajevega ustvarjanja opozori na njegov prvi ustvarjalni vrh, ki ga zaznamuje skrajno reduciran izraz v paleti sivo-črnih tonov v začetku sedemdesetih let. V istem času se je uveljavil tudi kot fotograf. Bil je eden od motorjev Mariborskega kroga, fotografske skupine, ki se je oblikovala v izredno aktivnem mariborskem Foto klubu. Osrednji fotografski motivi - predmestne krajine s pečatom zapuščenosti in nesmisla ter posameznik v na videz naključnem trenutku nekega vsakdanjika - odstirajo vpogled v slikarjevo notranje doživljanje in eksistencialno senzibilnost. V osemdesetih letih je navdušil s svežim ciklusom risb »Risbe kar tako« v katerem je prišla do izraza njegova humorna narava in sproščena virtuozna poteza, ki se je razbohotila v običajnih, skoraj banalnih temah. Ob robu njegovega slikarskega ustvarjanja je gojil tudi abstraktno risbo, ki se je odlepila od realnega izhodišča in s svojo energijo navdihovala tudi njegovo slikarstvo. To je koreninilo v resničnem tuzemskem svetu polnem drobnih prizorov vsakdanjika, kar je umetnikova barvita domišljija preoblikovala v žive, vibrirajoče, ponekod skoraj prividne podobe. Konec osemdesetih let se je vrnil h klasičnim slikarskim tehnikam, olju na platnu, jedkanici in suhi igli. Po upokojitvi leta 2007 je spet intenzivneje zaživel v Mariboru in se vrnil k temam iz lokalnega okolja. Kustosinja retrospektivne razstave v Umetnostni galeriji Maribor leta 2008, Milojka Kline, je o njegovem delu zapisala: »Jeraj pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti, ki so tako zelo navadne, da jih prezremo. Ko nam jih ponudi skozi optiko svojega pogleda, nanizane kot epizode in povezane na izvirno subjektiven način, smo očarani in presenečeni, ker je vse znano in vendar vse drugačno. Človekova razklanost, osamljenost, odtujenost in njegova izgubljenost v urbanih prostorih industrijske civilizacije je tema, ki ga od nekdaj zanima. Zgodnejša dela razkrivajo mračno brezizhodnost sodobnega sveta, kasneje pa umetnik eksistencialni problematiki odvzame ostrino brezpogojnega konca. Zgodbe postanejo igrivo humorne, blago ironične in pretkane z metaforično retoriko dvoumnih pomenov. V njih nastopajo stalni protagonisti, nosilci simbolnih sporočil, kot so ženska in moška figura, mačke in psi, majhna in velika prevozna sredstva, pogosto uporabljena tudi kot potujoči svetlobni vir in dejavnik učinkovitih žarilnih presvetlitev. Njegova avtorska govorica je tako prepoznavna, da govorimo o jerajevskih prizorih, o jerajevskih prostorskih in figuralnih deformacijah ali o jerajevskem misteriju svetlobe.« Umetnikovo izjavo, ki povzema več kot petdesetletno ustvarjanje: »vsako etapo svojega likovnega maratona sem poskušal prevoziti čim bolj smiselno in polno …«, lahko zaokrožimo pritrdilno. Uspelo mu je ustvariti individualen, vselej inovativen, pogosto humorno in kritično naravnan neobičajno bogat opus, ki v slovenski umetnosti zaseda pomembno mesto, zato za Zmagom Jerajem ostaja velika praznina. line Umetnostna galerija Maribor Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor T 02/ 229 58 60 (uprava), 02/ 229 46 93 (blagajna) info@ugm.si, www.ugm.si tor. – ned.: 10.00 – 18.00 pon. + v času postavitve razstav: zaprto UGM Studio Trg Leona Štuklja 2, 2000 Maribor pon. – pet.: 11.00–18.00, sob.: 11.00-13.00 ned. + v času postavitve razstav: zaprto VSTOP PROST! Če ne želite prejemati sporočil, prosimo, pošljite sporočilo na e-mail naslov odjava@ugm.si