Generacija »stanovanjskih prekercev« se ne more osamosvojiti Mladinski svet Slovenije (MSS) je v torek, 5. maja 2015, organiziral posvet GREMO NA SVOJE!, na katerem smo želeli izpostaviti stališča mladih do ključnih tem stanovanjske problematike, kot jih obravnava tudi aktualni predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP). Na posvetu so se mladim pridružili tudi nekateri poslanci Državnega zbora ter predstavniki strokovnih združenj in nevladnih organizacij s tega področja. Mladi so v prvi vrsti opozorili na omejene možnosti njihovega stanovanjskega osamosvajanja,saj imajo pretežno vsi mladi (ki se preživljajo sami), eno samo možnost: tržni najem pri zasebnikih. Tam pa jih čakajo visoke cene, negotove razmere, omejena uporaba stanovanja, postavljanje v manjvreden položaj, omejevanje pravic in prepuščenost samovolji lastnikov. Prav iz teh razlogov v sedanjih razmerah si še vedno veliko mladih želi imeti svoje stanovanje, saj menijo, da jim lastništvo predvsem prinaša varnost v primeru, ko izgubijo službo in prihodke, kar je pri danes mladih, pa tudi nekoliko starejših zelo pogosto, saj so večinoma zaposleni v prekernih oblikah dela. Pogosto se jim celo dogaja, da se po tistem, ko naj bi se že osamosvojili, vrnejo k staršem, ker ne morejo več plačevati najemnine. Neprofitnih stanovanj pa je izjemno malo, zato je do njih zelo težko priti, mladi brez otrok pa sploh nimajo te možnosti. Svoj položaj na stanovanjskem področju so tako mladi poimenovali »stanovanjska prekernost«, saj je skorajda identičen njihovemu položaju na trgu dela. Mladi nimajo »zakoreninjene« želje po svoji nepremičnini, ne gre toliko za »mentaliteto«, kot so pogosto prepričani starejši, pač pa bi bili pripravljeni živeti tudi v najemniškem stanovanju, če bi si seveda lahko privoščili plačevanje (neprofitne) najemnine in imeli zagotovljeno varnost bivanja ter ustrezne pravice. Vse bolj se tudi zanimajo za ideje zadružništva kot (cenejšega in uporabnikom prilagojenega načina pridobivanja trajno najemniških stanovanj), vendar so tu nujno potrebne spodbude države oz. občin. Stanovanjske skupnosti za mlade, kot jih predvideva predlog NSP, so sicer lahko dobra rešitev za mlade, vendar se mladi hkrati sprašujejo, ali ne bi bilo bolj smotrno najprej napolniti na deset tisoče praznih stanovanj, stanovanj v stečajnih postopkih, v lasti bank, države itd., preden se lotimo gradnje. Na posvetu je MSS predstavil tudi delne rezultate ankete za najemnike (ki je še vedno v teku), ki je bila v veliki večini osredotočena na profitni najem, predvsem v mestni občini Ljubljana. Rezultati so pokazali, da so razmere v tržnem najemu pravzaprav še slabše, kot so pred tem tudi sami ocenjevali. Med 600 vprašanimi jih je namreč 574 navedlo vsaj eno izkušnjo neprimernega ali že protizakonitega ravnanja najemodajalcev oz. kršenja njihovih pravic. Očitno naši državi že dolgo ni v interesu vzpostaviti stanovanjskih razmer, ki bi ustrezale prebivalcem in pripomogle tudi k našemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Kljub temu, da državo k ustvarjanju možnosti za pridobitev stanovanja zavezuje sama ustava. Že šesto leto smo brez Nacionalnega stanovanjskega programa, kar med drugim pomeni tudi, da kot država ne moremo črpati evropskih sredstev za to področje. Prav tako smo tudi po deležu BDP, ki se namenja za izvajanje stanovanjske politike pod povprečjem razvitih držav, kjer se ta delež giblje okrog 2% BDP, pri nas pa je ta delež skoraj zanemarljiv. Gradnja stanovanj v teh vmesnih letih je bila namenjena skorajda izključno zasebnemu profitnemu sektorju – prodaji stanovanj in tržnemu najemu, kar velja tudi za državni Stanovanjski sklad. V takih razmerah se večina mladih ne more osamosvojiti, z lastnim poštenim delom in zaslužkom zagotovo ne. Sprašujemo se, kako takšna država vidi svojo lastno prihodnost. Za pojasnila ali vprašanja smo na voljo na stanovanja@mss.si ali na 041 401 257 (Tanja). prilogi: - fotografije s posveta - Stališče MSS do aktualnega predloga Nacionalnega stanovanjskega programa 3 priloge