Draga kolegica, dragi kolega,

sindikalna manifestacija 17. novembra je postavila na dnevni red odločilna vprašanja sedanjega zgodovinskega trenutka. O političnem in teoretskem pomenu manifestacije v javnosti ni bilo ustreznih razprav. Množična občila niso opazila zgodovinskih razsežnosti manifestacije. Podobno se je v nedavni predsedniški kampanji pokazalo, da v političnem establišmentu in v njegovih praksah ter v gospodujočih ideoloških aparatih ni mogoče postaviti zgodovinsko pomembnih in odločilnih vprašanj, kaj šele razpravljati o njih. Zdi se celo, da vladajoče politične in kulturne ustanove onemogočajo zgodovinsko odgovorne razprave in zavirajo politizacijo družbenih praks. S tem hromijo zgodovinsko in družbeno inovativnost in pomagajo k ohranjanju in obnavljanju obstoječih odnosov, vključno z razmerji gospostva in izkoriščanja.

Zato se zdi primerno, da bi pripravili razpravo, na kateri bi se pogovarjali o perečih problematikah, kakršne so:

- preobrazbe sodobnega kapitalizma, nove oblike izkoriščanja, nove in stare

oblike gospostva;

- nove oblike delovnih razmerij: prekarnost; delo s posredovanjem;

podizvajalstvo; vnašanje tržnih odnosov v nekdaj enotne proizvodne

procese; ipd.;

- odpravljanje emancipacijskih pridobitev moderne države;

- odpravljanje pridobitev delavskih bojev;

- odpravljanje socialne države;

- privatizacija javnih storitev;

- uničevanje javnega zdravstva;

- uničevanje javnega šolstva in "neprofitno zasebno šolstvo";

- prekarizacija kulturnega dela; razpadanje sistemov javne kulture (javne

knjižnice, kulturni domovi, kulturna središča); komercializacija "prostega

časa"; uveljavljanje zabavnih industrij; onemogočanje kulturnih in

umetnostnih praks; kriminalizacija alternativnih kulturnih in umetnostnih

praks; folklorizacija nacionalne kulture;

- odprava državnega monopola na zakonito nasilje (zasebne varnostne službe);

- reforme pokojninskih sistemov;

- ekologija: kapitalistično uničevanje okolja, vloga države;

- nova mednarodna delitev dela;

- migracije in mednarodni tokovi delovne sile;

- neo-liberalne politike EU;

- nove tehnike zatiranja, nadzorovanja, discipliniranja in normaliziranja.

To so nekatere izmed problematik, o katerih se zdi nujno poglobljeno razpravljati. Seveda so dobrodošla tudi druga vprašanja in zlasti alternativne postavitve problematike.

Nujno je razpravljati tudi o možnih odporih in o alternativah, ki naj bi jih uveljavljal odpor proti povečevanju izkoriščanja, zaostrovanju zatiranja, uničevanju že pridobljene kakovosti življenja, družbene enakosti in solidarnosti.

Če želiš/želite sodelovati pri tej razpravi, mi, prosim, sporoči/sporočite, o čem bi govoril tvoj/vaš prispevek. V kakšnem mesecu bom poskusil organizirati razpravo, na kateri bi govorili o problematikah, ki se nam zdijo ta čas pomembne. Tako bi v tukajšnjo javnost poskusili ponovno vpeljati analitične poglede in sprožiti zgodovinsko odgovorno debato o alternativah za prihodnost.

Z lepimi pozdravi,

Rastko Močnik