Dragi prijatelji in prijateljice, enajstega julija bodo v spominskem parku Potočari v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke predvidoma 102 fantov in moških. Tako bo morda svojcem in bližnjim še ene skupine identificiranih žrtev srebreniškega genocida julija 1995 kanček lažje. »Ne vedeti«, kaj se je zgodilo z drago osebo, je strup, ki se zajeda v srce in nemalokrat onemogoča normaliziranje življenja. Dve desetletji po koncu vojne v BiH še nosijo to žalost v srcu bližnji več kot 8000 izginulih, ki jih še niso našli oz. identificirali. Žrtev Srebrenice, po uradnih ocenah gre za 8372 muslimanskih moških in fantov, se bomo v soboto, 11. julija, spomnili tudi v AIS med 10. in 13. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani . Pridružili pa se bomo tudi zavodoma Averroes in Pogreb ni tabu na mirnem shodu in pri minuti molka : začetek pohoda ob 11. izpred državnega zbora. Več. Spomin na žrtve bomo počastili še z opominom v obliki peticije bosanskim oblastem na to, da je dve desetletji po koncu vojne skrajni čas za pravico, resnico in zadoščenje. Zahtevajte jih s podpisom peticije na spletu. Pridružite se spominu Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo in državno sodišče Bosne in Hercegovine sta ugotovila, da je poboj v Srebrenici predstavljal genocidno dejanje. Z resolucijo Evropskega parlamenta je bil 11. julij razglašen za dan spomina na ta genocid. Žal Varnostni svet ZN včeraj ni zmogel narediti podobnega koraka: ruski veto je preprečil sprejem resolucije o genocidu, kar je žalitev tako za žrtve kot tudi za njihove sorodnike in bližnje. Poleg spominjanja tega tragičnega dogodka se je treba ozreti tudi v sedanjost. Čeprav se je vojna končala pred skoraj dvema desetletjema, decembra 1995, je v Bosni in Hercegovini še vedno pogrešanih preko 8000 ljudi. Torej še za eno »Srebrenico«. Ni jasno, kaj se je z njimi zgodilo, kje se nahajajo. Tako njihovi sorodniki ne poznajo resnice, niso dosegli pravice niti odškodnine. Glede tega lahko oblasti naredijo še veliko. Okrepiti je treba sodelovanje oblasti znotraj BiH kot tudi s Srbijo, da bi to vodilo k bolj učinkovitim preiskavam in kazenskemu pregonu storilcev. Duševne muke, povezane s tem, da izgubiš bližnjega na ta način, so pogosto prepletene še s finančnimi posledicami za bližnje, zlasti, če so izginili ljudje, ki so služili denar za družino. Bosanske oblasti so sicer to priznale s tem, da so že pred 11 leti v zakonu predvidele ustanovitev sklada za pomoč družinam izginulih. A kaj, ko ta do danes še ni zaživel. Zakon je, manjka politična volja … Bosna in Hercegovina in njeni voditelji se morajo spominjati žrtev tega genocida. Obenem pa je za večjo spravo med etničnimi skupnostmi treba ugotoviti resnico in zagotavljati pravico. Spomnite se žrtev v soboto tudi vi . Pridete na spominski pohod po središču mesta, bodite del minute molka, podpišite peticijo oblastem. Z lepimi pozdravi do prihodnjič, Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj Foto: Tanja Ristič FacebookTwitterPinterestYouTubeInstagramE-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na http://www.amnesty.si . Amnesty International Slovenije © 2015 Amnesty International Slovenia, Vse pravice pridržane. To e-pošto ste prejeli, ker ste se naročili na naše Emnesti e-novice o stanju človekovih pravic v Sloveniji in po svetu. Naš elektronski naslov: Amnesty International Slovenia Beethovnova ul.7 Ljubljana 1000 Slovenia Add us to your address book