Dragi prijatelji in prijateljice, Za nami so žalostni tedni in meseci. Evropa, posebej EU, ki že nekaj let ne zna, zmore ali noče dovolj humano in učinkovito prevzeti poštenega dela skrbi za največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, je pred novim izzivom po brutalnih napadih v Parizu. A gre za dva povsem različna izziva – in le terorizem predstavlja grožnjo. Za varnost Evrope je najbolje, da zagotovi urejen, organiziran in human sprejem tistih, ki bežijo pred podobnimi grozodejstvi, kot se je pred tednom dni zgodilo v Parizu. Hudo je, da ljudje, ki bežijo tudi pred takimi okrutnostmi, v Evropi naletijo na ograje ali celo prisilna vračanja nazaj. Žal se na zemljevid zidov postavlja tudi Slovenija, ki na meji s Hrvaško postavlja žičnato ograjo, s katere nevarno zevajo ostra rezila. To pošilja srhljiv signal nedobrodošlice in predstavlja nepotrebno fizično nevarnost za begunce in migrante. Foto: Ob ograji v sredini direktorica AIS Nataša Posel, ob njej pa direktorica nemške Amnesty Selmin Caliskan in njen sodelavec Ralf Rebmann. Kaj dela, pravi Amnesty? Civilisti žrtve nasilja in maščevanja Tragična značilnost sodobnih konfliktov je, da daleč največjo ceno plačajo civilisti: s svojimi življenji, poškodbami, z varnostjo, s porušenimi domovi, bolnišnicami, šolami, z izgubo služb v razdejanju in s tem izgubljenimi možnostmi preživetja ... Po podatkih Unicefa 2 od 3 bolnišnic v Siriji ne delujeta, pol zdravnikov/zdravnic je odšlo iz države. 2,7 milijona sirskih otrok ne obiskuje šole. Ena od štirih šol v Siriji je uničena ali se jo uporablja kot zavetišče za razseljene. Civilisti pogosto niso ujeti »le« med dvema ognjema, ampak so v konfliktih, v katerih sodelujejo različne oborožene frakcije, tarča vseh, ki si prizadevajo pridobiti ozemlje, na katerem imajo smolo, da živijo. Velikokrat pa gre za preprosto maščevanje. Maščevanje, ki seje grozo, strah, kosi življenja – in pogosto zaseje seme za novo maščevanje. »Povsod so bila trupla. Desetine in desetine trupel. Nekateri na smetišču, drugi na polju. Ne morem pozabiti, kaj sem videla, glave, ki jih je razneslo, zmaličena telesa, bazeni krvi. Tudi otroci so videli. Kriki še vedno odzvanjajo v moji glavi. Bilo je nepredstavljivo,« je povedala Nadia Iz Iraka, ki so ji v januarskem napadu šiitskih milic in vladnih sil ubili moža, sina in zeta. Od začetka leta do novembra 2015 je po podatkih Agencije ZN za begunce preko Sredozemskega morja v Evropo prispelo 752.066 ljudi. Največ iz Sirije (52 %), Afganistana (19 %), Iraka (6 %) in Eritreje (5 %) – ti predstavljajo 82 % vseh. To so aktualni podatki, a tudi v preteklih letih je v Evropo na varno skušalo priti veliko ljudi, pogosto se je njihovo iskanje zatočišča končalo na dnu Sredozemskega morja, potem ko so jih v svoje roke dobili brezvestni tihotapci, EU pa se je bolj ali manj delala, kot da se je to ne tiče. Šele po tisočih utopljenih in pogrešanih je dostojneje okrepila operacije iskanja in reševanja. Ob tem pa države v razvoju skrbijo za 86 odstotkov beguncev v svetu. Turčija, ki ima okoli 76 milijonov prebivalstva, gosti 2,2 milijona beguncev iz Sirije. V 28 državah članicah EU s populacijo 508 milijonov je bilo v letu 2014 1,1 milijona beguncev … EU mora in bi lahko naredila več. Med poglavitnimi ukrepi je zagotavljanje varnih in zakonitih poti (humanitarne vize in sprejem, preselitve iz držav, kjer je največ beguncev, združevanje družin). To bi bilo bolj človeško za ljudi, ki iščejo zatočišče, hkrati pa bi s tem lažje zagotovili potrebo po identificiranju varnostnih groženj. Na grožnjo terorizma se je vedno treba odzvati odločno, z najvišjo stopnjo upoštevanja varnosti in spoštovanja človekovih pravic. Upam, da bo prišlo do miselnega preobrata od Evrope ograj (več). Zdaj je del nje tudi Slovenija. In celo z ograjo z ostrimi rezili, čeprav se morajo v skladu z mednarodnimi načeli države izogibati uporabi sredstev, ki lahko povzročajo poškodbe. Žica z rezili to vsekakor ni. S prijaznimi pozdravi, Metka Naglič P. S. Zdaj je pravi čas za namenitev dela dohodnine. 0,5 odstotka dohodnine lahko namenite tudi Amnesty. Zelo vam bomo hvaležni. Več: www.amnesty.si/dohodnina.