V petek, 26. oktobra 2018 sem se udeležila delavnice Mladinsko delo – teorija iz prakse. Mladinsko delo je prostovoljna in usmerjena aktivnost mladega posameznika v njegovem prostem času in je vezana na okolje zunaj družine, formalnega izobraževanja ali zaposlitve. Delavnico je izvajal Matej Cepin, izkušen mladinski delavec. Obravnavali smo naslednje teme: - kaj je mladinsko delo, - kaj NI mladinsko delo, pa se pojavlja v mladinskih organizacijah, - zakaj mladinsko delo - kako se razlikuje od vsega ostalega, - subjekti v mladinskem sektorju / polju in razlike med njimi, - kriteriji kvalitete v mladinskem delu (značilnosti), - NPK mladinski delavec - zakaj takšni kriteriji, od kod izhajajo. Najprej smo se posedli po skupinah, in sicer tako, da so bile skupine čim bolj raznolike glede zastopanosti različnih organizacij (Zavod Nefiks, Zavod Bob, Združenje mladih, staršev in otrok Sezam, Zavod Voluntariat, Zavod za ustvarjalno družbo Tipovej, Zavod Mepi – mednarodno priznanje za mlade, Mladinski center Prlekije…), da smo se lahko čim bolj spoznali med sabo. Delavnico smo začeli z zanimivo aktivnostjo, udeleženci smo morali razmisliti o svojih jazih, in se na ta način predstaviti ostalim. Ugotovili smo, da se s poklicem mladinskega delavca ne identificiramo v zelo veliki meri, ob koncu delavnice pa se je slednje spremenilo, saj nas je Matej Cepin popeljal skozi zanimivo samorefleksijo, teoretične novosti s področja mladinskega dela, primere dobrih praks, izmenjavo mnenj ter izkušenj. Že na začetku je opozoril, da je bolj kot kaj je mladinsko delo in kako ga izvajamo, pomembno, zakaj ga izvajamo, torej, kaj je tisto, kar nas vsako jutro dvigne iz postelje. Z nazornimi anekdotami nam je predstavil, kako pomembno je, da vsak posamezni član skupnosti čuti pripadnost skupini in da sam želi in vidi pomen v vlaganju v skupnost. Pomembno vprašanje je, kako vzgojiti ljudi, da bodo želeli dajati v skupnost, saj le-tako lahko pridemo do družbenega napredka. Izpostavil je tudi pomen izobraževalnega sistema, ki je orodje, s katerim dosežemo; ali da ljudje umolknejo (ko se človeka dolgo časa zatira, ta polagoma umolkne), ali, da aktivno participirajo. Človeku je treba biti omogočeno, da se počuti kot subjekt, saj le potem uporablja oziroma oblikuje svet, ki je statičen in zaprt. Mladinsko delo je zelo pomembno, saj predstavlja most med mladimi in družbo. Treba je spodbujati dialoško učenje, torej, da sva oba učitelja, jaz se učim od tebe, ti od mene. Mladost je pomembno obdobje raziskovanja, vsak mora najti svojo pot, glavna naloga mlade osebe je integracija v družbo. Močno pripomore, da si vključen v mladinsko delo, saj tako participiraš. Mladinsko delo se mora ves čas posodabljati, spremljati trende in iti v korak s časom. Ne smemo prezreti četrte industrijske revolucije, ki ni več zgolj pred vrati, ampak je že tu. Razvoj tehnologij še nikdar v zgodovini človeštva ni bil tako bliskovit kot je zdaj. Nove tehnologije še nikoli doslej niso tako močno in tako hitro vplivale na razvoj družbenih sprememb in spreminjale navad ljudi. Nova tehnologija vpliva na področje dela in seveda tudi na vsa ostala področja, tudi mladinsko delo. Vedno več mladih se odloča se za samostojno podjetništvo. Namesto zaposlovanja se delodajalci raje odločajo za najemanje. Vedno bolj popularni so sistemi in algoritmi, preko katerih si uporabnik sam naredi izdelek, ki je individualiziran njegovim potrebam in interesom. Vedno bolj pogosto je tudi delo v oblaku, torej delaš kjerkoli, kadarkoli, na razpolago moraš biti 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ni fiksnih urnikov dela, možnosti je ogromno, celo preveč in eden izmed izzivov, s katerimi se danes spopadajo mladi, je tudi izziv odločanja, od-ločanja, odločiti se pomeni ločiti se od. Svet 4.0 je utišal voditelje (politike, profesorje, zdravnike, šefe…), saj omogoča dobro upravljanje, je pa kriza vodenja, saj je možnosti enostavno preveč in ni mogoče voditi vsega. Ključna kompetenca današnjega sveta je torej VODENJE SAMEGA SEBE. Kaj je torej tisto najpomembneje, kar je potrebno dati mladim? Pametna uporaba virov (čas, denar, odnosi, materialna sredstva, podatki). Mladim je torej treba pomagati, da se bodo naučili biti ekonomični. Kako pa torej človek lahko vodi samega sebe? Imeti mora dobro vizijo, torej videti vnaprej, vztrajati je treba (Pravijo, da je potrebnih 12.000 ur dela, da postaneš mojster, kar je v današnji kulturi »hočem vse takoj, tukaj in izdaj« malce težje) in se podati is cone udobja. Pomembno je, da se kot mladinski delavci vprašamo, kakšni so naši »goreči grmi«, torej razlogi, da se podamo skozi puščavo proti obljubljeni deželi. Gre za naš višji smisel, zakaj opravljamo mladinsko delo in ta motivacija je zelo pomembna, da se stvari premaknejo in da smo pripravljeni vztrajati tudi skozi težke trenutke, težave in izzive, da izpred oči ne izgubimo cilja in volje. Mladinsko delo se je začelo leta 1844 v Londonu z organizacijo »The Young Men's Christian Association (YMCA)«. Šlo je za mladinsko gibanje, ki si je prizadevalo za uveljavitev krščanskih načel z razvijanjem zdravega "telesa, duha in duha". Ti trije koti se odražajo na različnih straneh (rdečega) trikotnika vseh logotipov YMCA. Pomemben vpliv na mladinsko delo so med leti 1815-1888 imeli Don Boscovi oratoriji v Italiji, pozneje, leta 1907 pa ustanovitelj skavtskega gibanja Robert Stephenson Smyth Baden – Powell iz Londona. Dotaknili smo se tudi področij mladinskega dela: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, zdravje in dobrobit mladih, participacija, prostovoljstvo, družbeno vključevanje, mladih in svet, kultura. Ugotovili smo, da je mladinsko delo zelo raznoliko, mladinske organizacije pa se morajo potruditi najti in organizirati dobre projekte, ki jih razpisujejo različna ministrstva. Pogledali smo si tudi učinke mladinskega dela na sfero trga, sfero države in sfero skupnosti in spet opazili, da so medsebojno povezani. Najbolj se mladinsko delo kaže na posameznika in lokalno skupnost, malo manj pa na družino, organizacijo, na nacionalni ravni in globalni ravni. Novost na področju mladinskega dela je tudi uveljavitev poklica mladinski delavec/delavka, ki je rezultat skoraj desetletnega dela različnih akterjev in organizacij. Dolga pot, ki je terjala več vzponov in padcev, se je uspešno zaključila, ko je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje dokončno potrdil Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. S tem se je dodatno pripomoglo h kvalitetnemu izvajanju mladinskega dela, poudarjanju pomena neformalnega učenja in participacije mladih v našo družbo. Za konec pa še modra misel Mateja Cepina: Kar mladostnik zmore, to mora.