Udeleženci okrogle mize
Okrogle mize so se udeležili iz Pomurja tudi predstavniki Mladinskega centra Prlekije-Pokrajinskega centra NVO in Mladinskega sveta Ljutomer.Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da ustvarjalnost predstavlja velik razvojni potencial družbe in ji soglasno pripisujejo pomembno vlogo. Strinjali so se, da je na strani mladine veliko svežih, drugačnih, inovativnih vsebin, vendar se je v razpravi izkazalo, da v praksi še vedno premalo aktivnosti podpira pretok tega potenciala v realne projekte. Ustvarjalnost naj postane ena ključnih družbenih vrednot, je bil sklep udeležencev. Primeri uspešnih podjetij dokazujejo, da je med internimi vrednotami inovativnost že dobila svoje mesto, saj je eden ključih elemetnov ustvarjanja dodane vrednosti. Različni projetki spodbujajo pretok praks in idej med gospodarsko in javno sfero. Izobraževalni sistem je prav tako vedno bolj naravnan k spodbujanju ustvarjalnosti, vendar so določeni izzivi še brez konkretnih odgovorov. Mladi izpostavljajo zapostavljenost in neprepoznavanje svojih dosežkov kot ustvarjalnega potenciala, ulični umetniki pa navajajo spoznanje, kako je ulica neprestana preizkušnja kreacij.
Ulica in javni prostor sta bili iztočnici okrogle mize v okviru Festivala ustvarjalnost in inovativnost pri učenju. Omizje z naslovom Ustvarjalne ulice so gospodarski potencial je pripravil Urad RS za mladino, v razpravi so sodelovali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, predsednik uprave Gorenja d.d. Franjo Bobinac, Goro Osojnik iz festivala Ana Desetnica, dr. Borut Likar, izr. profesor in raziskovalec ter Patricia Čular, direktorica zavoda mreže mladinskih centrov Mreža Mama in podžupanja občine Brežice. Okroglo mizo je povezovala Ladeja Godina Košir, tudi sama strokovnjakinja s področja ustvarjalnosti.
Razprava se je v kontekstu ustvarjalnosti ozrla tako na posameznika kot na javni prostor, v delu razprave pa tudi na ožje, gospodarsko področje. Bobinac je poudaril zavedanje gospodarstva, da brez ustvarjalnih posameznikov in spodbujanja inovativnosti danes ni konkurenčnosti. Navedel je številne projekte, ki jih Gorenje spodbuja tako interno kot v odnosih z eksternimi javnostmi - prav s ciljem prepoznavanja in spodbujanja drugačnosti, izvirnosti, odličnosti. Patricia Čular, ki deluje na področju mladih, se je strinjala, da v gospodarstvu prepoznavajo potrebo po ustvarjalnosti in kreacijah mladih, da pa opaža, da v širši slovenski družbi temu še ni tako. »Mladi so med odločevalci še vedno prepogosto obravnavani kot nadloga. Negovanje ustvarjalnosti, ki se odvija v mladinskih centrih in na ulicah, pa je za družbo lahko bistvenega pomena.« Osojnik iz festivala Ana Desetnica je drugačnost in kreativnost označil kot predpogoja v dejavnosti uličnega gledališča. Poudaril je, kako pomembno je za mlade, da se lahko prav na ulicah kot javnih prostorih ustvarjalno izražajo in na nek način usposabljajo za življenje v tržno naravnanem okolju. Kot je dejal:»Dokler si drugačen in kreativen, si zanimiv, sicer ti ulica v naslednjem trenutku premoti in prevzame gledalca. To je prava šola trženja.« Minister dr.Zver se je se je navezal na vlogo širše družbe pri spodbujanju ustvarjalnosti: »Šolstvo ustvarjalnost lahko vzpodbuja, veliko težje pa jo ustvarja. To je del širše kulture in splošnih družbenih vrednot.« Bobinac je tu izpostavil notranjo strategijo Gorenja, ki se je do vrednot opredelilo in jih pod sloganom - POLKA: poštenost - odprtost - lojalnost - kreativnost - ambicioznost - zapisalo v svoje delovanje. Dr. Likar je izpostavil izziv, ki ostaja odločevalcem, z vprašanjem: »Kdo v državi si upa sprožiti programe, ki bodo učinek pokazali šele čez čas, na dolgi rok. Vsi namreč želijo rezultate, ki so vidni takoj.« Čularjeva je opozorila na to, da so mladi v okviru mladinskih centor spodbujeni, da v okviru različnih dejavnostih razvijajo svojo ustvarjalnost, da pa se ta v procesu integracije mladih v delovna okolja in pri razvoju njihove profesionalne kariere, premalokrat dejansko vrednoti in nadgrajuje. Dejansko drugačnost, izvirnost, ni dovoljkrat vrednotena pozitivno. V nadaljevanju je minister dr. Zver izpostavil, da kreativnost in inovativnost postajata sestavni del učnih metod, ostaja pa odrto vprašanje, ali in koliko odpirati kurikulum in do kolikšne mere za novosti odpreti izobraževalne strukture. Bobinac se je strinjal, da imamo znanja dovolj in se hkrati navezal na Čularjevo, da znanje in ustvarjalnost mladih dejansko prevečkrat ostajata v mladinskih centrih. Zato si v Gorenju sami in v sodelovanju z izobraževalnim sistemom prizadevajo vzpostavljati mostove med gospodarstvom in mladino. »Bitka za talente se je pričela, s fakultet se je preselila v zgodnje obdobje, v srednjo in osnovno šolo.« Dr. Likar je pozval šolstvo k dobrim zgledom in prakticiranju nagrajevanja najbolj inovativnih učiteljev, šol. Čularjeva je osvetlila še en vidik in sicer problematiko, da so vsebine in programi za spodbujanje ustvarjalnosti še vedno osredotočeni predvsem v urbanih središčih, ostajajo spregledane skupine mladih, ki nimajo priložnosti za ustvarjalni razvoj. « Minister dr. Zver je na okrogli mizi izpostavil še prizadevanja EU, da leto 2009 razglasi za leto Ustvarjalnosti in inovacij. |
, Gospodarsko razstavišče v Ljubljani
