MINISTRSTVO ZA šolstvo in šport Urad RS za mladino

REPUBLIKA SLOVENIJA

12. avgust 2008

Sporočilo za javnost

12. avgust, mednarodni dan mladih

12. avgust je mednarodni dan mladih. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1999 z namenom, da bi tudi mladi dobili poseben dan. Na ta dan bi lahko opozorili na svoje mesto v sodobni družbi ter spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Letošnje mednarodni dan mladih poteka pod geslom Mladi in podnebne spremembe: čas za ukrepanje. Po vsem svetu je tako napovedanih več deset akcij mladih, večinoma gre za nacionalne nevladne organizacije, mladinske centre in različna mladinska prostovoljna gibanja. Pri nas se ob tem dnevu že tradicionalno z izjavo za javnost oglasi Mladinski svet Slovenije, mladinska krovna organizacija, v letošnjem sporočilu pa izpostavljajo stanovanjsko problematiko mladih. Dejavna so tudi številna druga mladinska okolja širom Slovenije, zato se velja ozreti na njihovo dejavnost. Dejstvo je, da mladinska produkcija predstavlja pomemben del našega družabnega dogajanja, tako po obliki, vsebini in obsegu.

Današnji dan je tako priložnost - na eni strani za razmislek o položaju mladih v svetu in na drugi strani priložnost za konkretna dejanja - za vsakega izmed nas.

Mladi

Po ocenah ZN je mladih na svetu že precej več kot ena milijarda in ta predstavlja pomemben človeški vir za razvoj in pozitivne družbene spremembe. Mladi predstavljajo na primer četrtino svetovne delovne sile, a tudi polovico nezaposlenih po vsem svetu; mladi brez primerne zaposlitve pa so še posebej ranljivi. Skoraj 85% mladih živi v državah v razvoju, od tega 60% v Aziji in 10% v Evropi. Kljub veliki urbanizaciji večina mladih živi v ruralnih območjih, v podsaharski Afriki, jugovzhodni, južni in centralni Aziji in Oceaniji.***

Generalna skupščina ZN je v svoji resoluciji o mladini leta 2000 določila v povezavi z mladimi 10 prednostnih področij: med temi je na prvem mestu izobraževanje, sledijo pa zaposlovanje, lakota in revščina, zdravje, okolje, zloraba drog, mladoletniško prestopništvo, problemi med spoloma in prostočasne dejavnosti.

Največja ovira za vključitev mladih v izobraževanje je revščina, kajti ta ne znižuje le števila mladih, vključenih v izobraževanje, temveč pri vključevanju v izobraževanje povečuje tudi razlike med moškimi in ženskami (ko se starši odločajo, katerega svojih otrok naj vključijo v izobraževanje, se namreč večinoma odločijo za sinove).*

Mladinska politika in mladinsko delo v Sloveniji

Urad RS za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo in šport, si že dobro desetletje prizadeva v slovenski prostor vnesti pojme kot so mladinsko delo, mladinske organizacije, mladinske pobude, organiziranost mladinskega sektorja, soudeležba mladih pri upravljanju javnih zadev, mladinska politika ipd. Prizadevanja so usmerjena k prepoznavnosti mladih kot tiste družbene kategorije, ki potrebuje posebno pozornost, tako države kot tudi celotne družbe.

Več raziskav populacije mladih opozarja na individualno, zasebno in pasivno preživljanje časa izven šole ali dela. Umikanje vse več mladih v zasebnost je lahko problematično, predvsem za tiste skupine mladih, ki nimajo na razpolago eksistencialnih, emocionalnih in drugih družinski opor.

Mladinske organizacije in mladinski programi ter posamezni, četudi ad hoc projekti, ki jih mladi izvajajo, so lahko učinkovita protiutež vse večji komercializaciji prostega časa mladih in promoviranja potrošništva. Več kot protiutež temu sta neformalno in priložnostno učenje, ki dopolnjujeta formalno izobraževanje in spodbujata vseživljenjsko učenje.

V letu 2008 je v Sloveniji imelo »mladinski« status 13 nacionalnih mladinskih organizacij, 24 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, 60 mladinskih centrov ter 115 drugih nevladnih organizacij, na vseh naslovih pa v Sloveniji na letni ravni beležimo rahlo rast.

Na evropski ravni, kjer je v prvi polovici letošnjega leta Svetu EU predsedovala Slovenija, velja omeniti dva dogodka povezana z mladimi. V Ljubljani in na Brdu pri Kranju je potekal mladinski dogodek z naslovom Spodbujanje participacije mladih z manj priložnostmi v družbi, ki se ga je udeležilo več kot 150 mladih iz držav Evropske unije, EFTE in držav Zahodnega Balkana. Mladi so v petih delovnih skupinah oblikovali svoje predloge za premagovanje ovir za večjo mobilnost mladih z manj priložnosti, večje vključevanje mladih z manj priložnostmi na trg delovne sile, razmišljali o vlogi neformalnega izobraževanja in razvijanju kompetenc mladih z manj priložnostmi, o nujnosti boljše integracije mladih z manj priložnostmi v družbo in nenazadnje tudi o vlogi mladih pri medkulturnem dialogu.

Drugi dogodek je sprejem Resolucije, sprejete na majskem Svetu EU, ki obvezuje države članice k ukrepanju, saj jih poziva naj:

1. razvijejo trajnostne nacionalne strategije s ciljem, da se ustvarijo pogoji za vključevanje in udeležbo mladih z manj priložnostmi v družbi, pri tem spodbujajo prečni pristop in sodelovanje;

2. v največji možni meri izkoristijo sklade Evropske unije za podporo družbenemu vključevanju in aktivni udeležbi mladih z manj priložnostmi;

3. oblikujejo akcijske načrte s cilji, da se znatno zmanjša šolski osip in delež mladih s težavami pri branju;

4. zagotovijo večjo podporo mladinskim delavcem, med drugim z okrepljenim usposabljanjem in boljšim prepoznavanjem njihovih veščin;

5. spodbudijo mladinske organizacije in organizacije socialne podpore k aktivnostim za mlade z manj priložnostmi;

6. zagotovijo prilagojene informacije in dostop do teh informacij za mlade z manj priložnostmi;

7. razvijejo ali izboljšajo strukture za usmerjanje in svetovanje mladim z manj priložnostmi, da lažje vstopajo na trg dela;

8. identificirajo ovire za udeležbo mladih z manj priložnostmi, poiščejo načine za premostitev teh ovir in spodbujajo udeležbo mladih z manj priložnostmi od lokalne do nacionalne ravni znotraj sistema predstavniške demokracije in pri mladinskih strukturah, ter zagotovijo večjo podporo za učenje za udeležbo.

Participacija mladih

Med aktualnimi zadevami v Sloveniji na področju participacije mladih velja opozoriti na dejstvo, da se ravno na ta dan, 12. avgusta, izteka rok za oddajo kandidatur za vodstvena mesta v Mladinskem svetu Slovenije. Mladinski svet Slovenije (MSS) je krovna organizacija mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju, pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. Novo vodstvo bodo mladi predvidoma volili 11. septembra 2008.

Mladina - osebe od 15. do 29. leta

Mladina je v strokovnih razpravah različno definirana: ne tako redko jo zamenjujejo ali celo enačijo z otroki, s študenti ali z dijaki in tako vnaprej izključijo najranljivejše skupine mladih - brezposelne, brez statusa študenta oz. dijaka in tiste mlade zaposlene, ki jim tudi zaposlitev še ne omogoča osamosvojitve. Združeni narodi običajno upoštevajo definicijo »mladine«, oblikovano leta 1985 v mednarodnem letu mladih, in prištevajo med mlade vse, ki so stari od 15 do 24 let. Statistični urad RS, podobno tudi nekatere evropske države, mladino opredeljuje kot mlade ljudi, stare od 15 do 29 let, enako opredelitev upošteva tudi Urad RS za mladino.

Urad RS za mladino

vir *: www.stat.si, 10.8.2008, vir **:, www.ursm.gov.si, 10.8.2008

vir ***: www.un.org, 10.8.2008