VSEBINA S PORTALA WWW.KLOPOTEC.NET
 
Ljutomer 18.08.2008
KAJ JE FRANC JURŠA, ljutomerski župan in kandidat za poslanca državnega zbora RS, povedal na 140-letnici I.slovenskega tabora?
, Park I. slovenskega tabora v prleški prestolnici

FRANC JURŠA, ljutomerski župan in kandidat za poslanca državnega zbora RS, je povedal na 140-letnici I.slovenskega tabora:

"Spoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod France Cukjati,

spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša,

spoštovani ministri,

poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,

župani,

predstavniki veteranskih organizacij,

cenjeni gosti.

Dame in gospodje,

natančno pred 140 leti, na današnji dan in na tem mestu so se zbrale velike množice (govorilo se je o 7.000 ljudeh) Prlekov in drugih Slovencev, ki so prišli v narodno prebujeni Ljutomer od blizu in daleč s konjsko vprego ali peš.

Po demokratični poti so izrazili svoje narodne in socialne zahteve, katere so jim bile zajamčene z ustavo v avstroogrski monarhiji le deklerativno, v praksi pa se niso izvajale. Slovenski jezik v šole, cerkve, urade in nasploh v javno življenje, naj bo uradni jezik izključno naš materni jezik so bila težiščne zahteve, poleg seveda zedinjene Slovenije, ki je bila pozneje oporna točka vseh nadaljnjih taborov. Na ljutomerski tabor so udeleženci prišli poslušat narodne buditelje kot so bili: dr. Anton Klemenčič, organizator tabora, dr. Radoslav Razlag, predsednik tabora in govornike Ivana Kukovca, dr. Matijo Preloga in vodilne štajerske rodoljube: dr. Josipa Vošnjaka, dr. Valentina Zarnika ter dr. Božidarja Raiča, gorečega govornika in zagovornika taborskih zahtev, ki mu Zedinjena Slovenija ni bila samo ideal.

Resolucije, ki jih je sprejel tabor v Ljutomeru so bile izhodišča taborskemu gibanju na Slovenskem in resna zahteva vladnim oblastem. I. slovenski tabor je bil izrednega pomena, ne samo za Prlekijo, ampak za celotno Slovenijo. In zakaj ravno v Ljutomeru. Preprosto, ker so si naši predniki to upali.

Pozitivne posledice so prinesle, da so se ljudje teh krajev pričeli načrtno združevati in ustanavljati različne oblike kulturnih in družbenih dejavnosti, v katerih so bile zajete težnje civilizacijske družbe tedanjega časa. Naj jih omenim nekaj:

- čitalnica leta 1868,

- leta 1871 ustanovitev PGD Ljutomer,

- prva okrajna posojilnica na Štajerskem leta 1872,

- Vinorejsko društvo 1872,

- prve konjske dirke 1874 in ustanovitev „dirkalnega društva“ leto kasneje,

- 1884 kulturno društvo,

- 1894 prvo pevsko društvo na Slovenskem,

- 1903 Murski sokol,

- 1905 dr. Karel Grossmann posname prvi slovenski filmski zapis,

V tistih časih sta se zbližala slovenski kmet in slovenski meščan. Oba sta se čutila zapostavljena, omalovaževana, neenakopravna, povezovati so ju začeli isti interesi. Od domače inteligence je želel kmet nasvetov in pomoči sredi novih gospodarskih razmer. Takrat se je slovenska narodna zavest preoblikovala v nacionalni politični program.

Na slovenskem narodnostnem ozemlju se je zvrstilo po ljutomerskem še 17 taborov. V Vižmarjih pri Ljubljani leta 1869 se je taborski ideji pridružil tudi staroslovenec dr. Janez Bleiweis, »oče slovenskega naroda«, ki je govor sklenil s pozivom oblasti: »DAJTE NAM SLOVENIJO«.

Zedinjena Slovenija je bila na prelomu 20. in 21. stoletja najaktualnejša tema slovenske politike. Slovenska osamosvojitev ter vstop v Evropsko unijo in odprava Šengena kot končna uresničitev v taborih vzpodbujene Zedinjene Slovenije so bila gibanja, ki so se začela s prvim taborom prav tu na tem mestu pred 140 leti.

Spoštovane, spoštovani,

smo generacija, ki je imela čast doživeti:

- prebiscit o osamosvojitvi RS,

- razglasitev samostojne RS,

- vstop Slovenije v EU,

- priključitev k NATU,

- sprejem enotne denarne valute in

- in doživeli smo odpravo Šengena.

Vse to so bile le neizpolnjene želje takratne taborske generacije izražene v drugi obliki.

Pomembni in imenitni so časi, v katerih živimo, ogromno smo že postorili in toliko nas še čaka. Vsak na svojem področju moramo prispevati, da bo razvoj lokalnih skupnosti in države šel pospešeno naprej.

Izzivi, ki smo si jih zastavili v različnih programih, so pred nami tu in zdaj. Z njimi se je potrebno le spoprijeti. Možnosti, ki so nam dane, je potrebno izkoristiti. Vsi, ki tega ne bodo storili, bodo ostali na postaji, vlak razvoja pa bo zdrvel naprej.

Gospe in gospodje,

Slovenija je tudi prva novo pridružena članica, ki je predsedovala EU. Z nami je človek, ki je veliko prispeval k temu, da smo bili zelo uspešni tudi na tem področju, to je predsednik Vlade RS, gospod Janez Janša.

Gospod predsednik, vabim vas, da kot slavnostni govornik spregovorite zbranim. Izvolite.

Franc JURŠA, l.r.

ŽUPAN