, Bunčani 32, občina Veržej
SIMONOVO PREMIERNO UMETNIŠKO DELO DODOBRA POPESTRILO ŽE TAKO LEPO PODEŽELSKO IDILO
Mladi ljubljanski slikar in v zadnjem času vse bolj uveljavljen slovenski multimedijski umetnik Simon Svetlik je minulo soboto na domačiji svoje mame v prleškem kraju Bunčani, nedaleč stran od reke Mure uspešno izvedel svoj dlje časa nastajajoč multimedijski performans. Dogodek je bil najavljen ob 20.30 uri in ko se je približevala ura izvedbe, vse bolj so pričeli nebo zapirati grozni temni oblaki kar je povzročilo da je okrog napovedane ure pričelo močno deževati. Zanimivo, teden dni pred dogodkom in tudi pozneje pa je bilo zmerom lepo vreme. Kot da bi se še vreme ustrašilo nenavadnega dogodka in novih razsežnosti kulturnega ustvarjanja ter ga za vsako ceno želelo preprečiti. Namreč umetnik je svojo predstavitev najavljal na prostem, na kmečkem dvorišču, kjer bi obiskovalci sedeli na sredini dvorišča in bi v vseh smereh lahko opazovali na krošnjah mogočnih orehov in fasadi kmečkega gospodarskega poslopja svetlobne odtenke ter poslušali posebej za ta dogodek izbrano glasbo. Tako smo predvidevali, da s prireditvijo tokrat ne bo nič. Toda presenečenja so kar sledila. Ob cesti pred zgradbo Bunčani 32 je bil velik znak s puščico, ki je označevala varno parkiranje. Nato smo pot peš nadaljevali ob romantičnih svečkah nameščenih od parkirišča ob robu velikega napušča gospodarskega poslopja do verande pred vstopom v stanovanjski del zgradbe. Tu smo vsi obiskovalci, nepričakovano se nas je kar trlo, bili dobesedno bogato postreženi z najrazličnejšimi kmečkimi dobrotami, seveda niso manjkale tudi kvasenice, krapci, najrazličnejši obloženi kruhki ter pijača za mlado in staro. Vlogo gostiteljev so prevzeli kar Simonovi sorodniki, kjer so vidno izstopali s svojo gostoljubnostjo njegova teta Mira, mama in oče. In tudi Simon ne bi bil ta pravi umetnik, če bi klonil in se vdal vremenu. Skrbno je pričel premeščati aparature po mogočni verandi in napušču gospodarskega poslopja, kjer so se tudi razvrstile klopi in mize za katere so poskrbeli bunčanski gasilci ter z nekoliko manjšo zamudo so se ugasnile zunanje luči in prireditev je stekla. Zvočno vizualni dogodek na prostem, obiskovalci smo mu sledili na varnem zavetju, pod mogočnim napuščem kmečke stavbe, je tako potekal v živo. Mladi avtor ustvarja na vseh področjih vizualne umetnosti, ki jih kombinira in tako nastajajo nove kvalitete umetniškega izraza. Tokrat je nadvse uspešno, izvirno in iznajdljivo predstavil doživljajski prostor na odprtem, ki ga je sprotno poustvarjal s pomočjo projektorske svetlobe ob predpripravljeni zvočni podlagi, kar je zahtevalo da je umetnik v celotnem času dobre ure trajajočega dogajanja bil zraven računalnika in dodajal glasbene efekte ter skrbel za usklajen potek izvedbe. Simon Svetlik je za samo realizacijo rabil goro sodobne multimedijske opreme s katero razpolaga sam, Regionalni pomurski multimedijski in kulturni center pri MCP-PC NVO mu je dal na razpolaga vso svojo opremo, pa še kljub temu ni zadostovalo. Tako so mu priskočili na pomoč z izposojo LCD projektorjev še Turistično društvo Nočni pohodniki iz Precetinec, Občina Veržej, Center DUO, Prleška razvojna agencija in Festival Ljutomer. Obiskovalci vključno z domačim veržejskim županom Slavkom Petovarjem po dogodku niso skrivali navdušenja. Za Simonov podvig so se zanimali tudi organizatorji Grossmannovega festivala saj obstoja možnost, da se predstavi drugo leto tudi tam. Regionalni pomurski multimedijski in kulturni center, kjer je Simon tudi postal njihov sodelavec, pa bo ponudbo za njegov performans poslal vsem multimedijskim centrom v Sloveniji, ki obstojajo v vseh dvanajstih statističnih regijah in tudi Mreži multimedijskih centrov Slovenije M3C, svojo zvočno-vizualno stvaritev pa bo še predstavil zadnji petek v septembru na Spodnjem Kamenščaku v okviru tamkajšnje turistično-kulturne prireditve. Tako ostajajo velike možnosti, da bo z delom seznanjena še druga slovenska javnost in tudi gostovanje v tujini. Mogoče bo kdaj v tem kraju in na tem mestu v delu preurejenega kmečkega poslopja nastal Simon atelje in prodoren multimedijski prostor. Sicer pa pustimo mlademu umetniku Simonu in času čas.
Nekaj dni pred premiero so Simona obiskali njegovi kolegi iz ljubljanskega »Roga,« da so vso tehniko razvrstili, napeljali vse mogoče kable, ozvočitev in preverili brezhibnost delovanja ter kot se med umetniki spodobi, dali Simonu zeleno luč za javno predstavitev. Drugi dan po premieri so pa opremo razvozile vsem izposojevalcem nazaj »čudovita bitja«, ki se jim reče starši in sorodniki.
Bunčane smo zapuščali s prijetnimi občutki. Pogostitev, kot da bi bila poroka, noj saj je mogoče tudi bila: Simon in multimedijska umetnost. Pa kaj vse lahko tako udarniško in tako kvalitetno in prisrčno domače ustvarijo zainteresirani in predani ljudje-dober zgled tistim, ki odločajo o vele državnih proslavah, kjer je na žalost denar vladar projektov. Tokrat pa je bila prireditev odprtega tipa, torej brez vstopnine, brez bilo kakih plačil. Naj te stvari zaupajo mladim ljudem in državne proslave selijo k nam v Pomurje. In še…ko bi le bilo še več takih Simonov tam daleč v Ljubljani, ki se bi zavedali svojih korenin in se vračali ter ustvarjali tukaj pri nas. V kulturi, v gospodarstvu in na vseh drugih področjih … Skratka doživetje, ki opogumlja in da razmišljati.
Foto,tekst: Tomo Köleš
|