Sprejem ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2011

Brdo pri Kranju, 14.6.2012 | sporočilo za javnost, govor

Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta priredila sprejem za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2011.

Predsednik republike je na prireditvi podelil priznanje "Naj prostovoljski projekt 2011", ki ga je prejel projekt Nešteto razlogov za življenje - humanitarna kampanja ob 25. obletnici Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

Vseslovenska kampanja je bila namenjena spreminjanju negativnih prepričanj o onkoloških boleznih in promociji zdravega načina življenja.

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2011
Brdo pri Kranju, 14. junij 2012

Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta priredila sprejem za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2011 (foto: Tina Kosec/STA)

Spoštovani,

vsako leto znova se veselim srečanja z vami. Letos je že petič po vrsti, ko imam priložnost, da vam spregovorim in da se vam zahvalim za dobra dela, ki ste jih opravili v preteklem letu. Lansko leto je imelo še poseben pomen za prostovoljstvo, saj je bilo evropsko leto prostovoljstva. Evropski svet in Evropski parlament sta določila to leto predvsem z namenom, da bi prostovoljstvo postalo najširše sprejeta in dobro razumljena človekova vrednota, ki krepi solidarnost in socialno kohezijo, in da bi se uveljavilo kot evropska vrednota, ki bo segala tudi v druga okolja in države izven Evropske unije.

Evropsko leto prostovoljstva je pospremilo geslo "Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!". Mladinski svet Slovenije letos že deseto leto zapored izpeljuje natečaj Naj prostovoljka, Naj prostovoljec in Naj prostovoljski projekt. S tem spreminjate svet. Vsi tisti, ki boste letos prejeli priznanja, boste zanesljivo prispevali k uresničitvi načel, ki jih je izpostavilo evropsko leto prostovoljstva.

V lanskem letu je bil po 15 letih v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet tudi Zakon o prostovoljstvu, ki je prvič sistemsko uredil to področje. Določil je obveznosti in pravice prostovoljcev in organizacij, pa tudi vlogo države, lokalnih skupnosti in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na tem področju. Ta zakon je bil sprejet konsenzualno, kar je tudi svojevrstno sporočilo, ki govori o tem, da je prostovoljstvo sprejeto kot vsesplošna in skupna vrednota vseh in vsakogar. Pred leti prostovoljstvo ni imelo takih razsežnosti, take raznovrstnosti in pestrosti, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo to obdobje plodno za razvoj prostovoljstva, pa tudi nova priložnost za udejanjanje altruizma.

Danes, ko se spopadamo s težkimi gospodarskimi razmerami in ko smo prisiljeni v različne varčevalne ukrepe, ima prostovoljstvo še poseben pomen. V današnjih časih nastajajo velike razlike med revnimi in bogatimi, med zaposlenimi in brezposelnimi, med ljudmi, ki živijo v različnih kulturnih in socialnih okoljih. Prostovoljstvo lahko na svoj iskren način omili te razkorake in nasprotja ter pripomore k dostojnejšemu, pravičnejšemu in humanejšemu življenju ter k dobrim medčloveškim odnosom. Dobri medčloveški odnosi in sožitje so bistvena osnova za utrjevanje samopodobe človeka in za njegovo boljše razpoloženje v soočanju s problemi. Na ta način pa pripomorejo tudi k ohranjanju in utrjevanju človekovega dostojanstva. Delo, ki ga na tem področju opravite prostovoljci, je zato neprecenljivo in nujno.

Tako kot vsako leto doslej ste na tem srečanju prisotni starejši in mlajši, pa tudi ljudje srednje generacije, skratka, ljudje različnih življenjskih obdobij in različnih izkušenj. To srečanje dokazuje, da je prostovoljstvo tudi dobra priložnost za medgeneracijsko povezovanje in za vzpostavljanje medgeneracijskih povezav. Zato je prav, da se spomnimo tudi nalog in aktivnosti, ki so sestavni del letošnjega evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Razlog, da je letošnje leto poimenovano kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, pa je v prvi vrsti v tem, da bi spremembe, ki jih prinaša naš čas, prepoznali kot priložnost in da bi spoznali, da ta pomembna in v marsičem nova vprašanja zadevajo posameznike, države in celotno družbo. Evropsko leto aktivnega staranja nam v oporo ponuja veliko sporočil, ki temeljijo na pomembnih spoznanjih. Prvo je, da smo starejši bolj usposobljeni kot v preteklosti, bolj zdravi in lahko dlje delamo. Ta pogoj se ne omejuje le na posameznika in njegovo zmožnost. V njem je vsebovana predvsem naloga, imperativ, da zagotovimo ustrezne in drugačne delovne razmere, v okviru katerih bo posameznik, starejši delavec, pripravljen in sposoben slediti delovnim zahtevam in ciljem, ki jih mora doseči. Starejšim delavcem je preprosto treba ponuditi prave možnosti, pa tudi prave priložnosti. Starejši lahko z znanjem, modrostjo in izkušnjami veliko prispevajo pri uvajanju mlajših tako v prostovoljstvo kot tudi v delo. Seveda pa potrebujemo premišljene in zlasti nove oblike organizacije dela, ki nam bodo pomagale zagotoviti take delovne razmere.

Obstajajo pa še druge naloge. Različne civilnodružbene organizacije razvijate mnoge aktivnosti, v katere se vključujejo tako mladi kot stari. Vedno več je dogodkov, kjer se prepletajo interesi in dejavnosti starejših in mlajših. Vedno več je tudi programov, ki izpostavljajo medgeneracijsko povezovanje, v katere se vključujejo otroci, mladina, starejši in upokojenci in ki veliko prispevajo k razbijanju dnevne monotonije in odpiranju začaranega kroga osamljenosti, ki mnogokrat povzroča potrtost, pa tudi bolezen.

Osebni socialni stiki in drobne osebne pozornosti med starejšimi in mlajšimi veliko prispevajo k vzpostavljanju pogojev za dostojanstvo, aktivno staranje in neodvisno življenje v starosti. Po drugi strani pa utemeljujejo tudi povezanost mlajših v skupnost, v kateri imajo več priložnosti, da živijo aktivno življenje.

Spoštovane prostovoljke in prostovoljci,

letos je prispelo na natečaj še več prijav kot prejšnja leta. Vsebine prijav so vedno bolj raznovrstne, dejavnosti so mnogo bolj pestre. Med predlaganimi kandidati za priznanja so prostovoljci vseh starosti. Od osnovnošolcev tja do osemdesetega leta starosti. Vse te značilnosti predlogov kažejo na izredno pestrost, tako vsebinsko kot organizacijsko, na neizmerno ustvarjalnost in inovativno razsežnost prostovoljstva. Tega se lahko veselimo. Prostovoljstvo je čedalje bolj razvito in čedalje močnejše.

Zato mi dovolite, da za zaključek povem še naslednjo nekoliko bolj splošno misel, ki sem jo že večkrat javno povedal in je namenjena prav vam, prostovoljcem. Nimajo prav tisti, ki mislijo, da je pri nas prišlo do neke globoke krize vrednot, ki nas je paralizirala. To govorijo samo tisti, ki ne vidijo organizacij in plemenitih ljudi, ki nam kažejo pot in odgovore na vprašanje, kakšni angažmaji so v družbi potrebni, da bomo lahko govorili o slovenski družbi kot družbi, kjer se etičnost ceni, kjer je nesebična pomoč sočloveku dragocena in kjer je vse to skupaj bistvena prvina naših pričakovanj in prihodnosti. Takšne organizacije in takšni plemeniti ljudje ste vi in vam je posvečeno današnje srečanje.

Želim vam veliko uspeha v vašem plemenitem poslanstvu. Želim vam veliko uspehov. In želim si, da bi se še pogosto in dolgo srečevali.