Vsakdo ima vsaj eno. Majice z napisom »Rad imam« oziroma »I heart« so se pojavile kot čeden turistični izdelek, ki je sporočal vsaj dvoje: da imaš rad neko mesto ali deželo in da si že bil tam. Rad imam New York. Rad imam Pariz. Rad imam Ibizo. Rad imam Veliko Britanijo. Nato so se majice namnožile kot virus in pojavljati so se začele različne variacije. Rad imam Jezusa. Rad imam testenine. Navsezadnje smo stopili v obdobje prilagoditev in variacije so postale še zanimivejše. Rad imam sebe. Rad imam slanino. Rad imam Bruta. Rad imam One Direction. Rad imam tvojo mamo. Rad imam riti. Celo Rad imam mafijo. Radi imamo lahko karkoli, pa je to še vedno družbeno sprejemljivo, ker to izražamo na smešen način.

Janez Janša ima rad Nemčijo. Tako zelo, da je prepotoval Nemčijo od Berlina do Kölna, da bi našel svojo najljubšo majico, in navsezadnje jo je res našel - pardon, našel je kar tri - v shrambi turistične prodajalne v Frankfurtu. Nemčija je najmočnejša in najvplivnejša država v Evropski uniji. Nemčija je dežela Bunda, desetletne obveznice, ki služi kot merilo pri ocenjevanju in vrednotenju stabilnosti gospodarstva neke druge države. Nemčija je dežela, ki privlači priseljence z vsega sveta, vključno z mladimi, ki iščejo službo, poceni najemnino, kakovostno življenje in možnost, da bi imeli otroke in jih bili sposobni preživljati.

Torej, Janez Janša ima rad Nemčijo, in to upravičeno. Svojo ljubezen razkazuje s ponosom in svojo novo majico nosi povsod, kamor gre, in se v njej fotografira. Poglejte, kako srečen je videti v svoji novi majici: v Ljubljani, kjer živi; v Atenah, kjer je preživel poletne počitnice; v Londonu, kamor je šel zaradi dela…

V Dražbi, Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša predstavljajo nekaj del iz nove serije Rad imam Nemčijo, pri čemer pokažejo, da celo zlorabljeni označevalci, kot je »Rad imam«, lahko dobijo nepričakovan in mogočen pomen, če jih premešamo in prepletemo z drugimi označevalci, in da podobno zlorabljene geste (turistični portret) lahko postanejo odločne politične geste.

V teh preprostih, učinkovitih podobah se med seboj prepletajo trije označevalci: »zlorabljeni« označevalec majic z napisom »Rad imam«, ki je tu povezan s subjektom (Nemčijo), ki je pogosteje predmet neizgovorjene, diskretne ljubezni; »ugrabljeni« označevalec imena Janez Janša, ki pripada vodji slovenske nacionalne stranke, pa tudi trem umetnikov, ki se predstavljajo na tej razstavi; in goli označevalec ozadja, kakršne občasno povezujejo s politiko ali zgodovino (kot spomenik Edvardu Kardelju na Trgu republike v Ljubljani) in z lokalno in globalno ekonomiko (grški vojak in znak »Rad imam razprodaje«). Z uporabo posrednih strategij (ki niso ne kritične ne afirmativne), ki so postale njihov slogovni zaščitni znak, nam Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša zastavljajo nekaj neprijetnih vprašanj: Kakšen položaj zavzemate sami kot aktivni subjekt v globaliziranem svetu? Kako prikrijete tradicijo in potrošništvo, ko pa ste globalni turist in žrtev finančne krize? In končno: Kaj imate radi?


Janez Janša deluje znotraj preseka klasičnih vizualnih medijev, konceptualnih praks in novih medijev. Leta 2003 je zastopal Slovenijo na 50. beneškem bienalu, razstavljal je v New Yorku, Sao Paulu, Londonu, Berlinu, Rimu, Madridu, Pragi, Budimpešti, Ljubljani, Beogradu, Tirani in drugod.

Janez Janša je avtor, izvajalec in režiser interdisciplinarnih predstav, kot so Miss Mobile, Mi vsi smo Marlene Dietrich FOR in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Svoja dela redno predstavlja na evropskih festivalih sodobnih scenskih umetnosti in v ZDA. Je direktor Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost iz Ljubljane.

Janez Janša je izkušen novomedijski umetnik, priznan tako doma kakor tudi v tujini, ki ima za sabo odmevne umetniške projekte, ki so bili med drugim predstavljeni na Manifesti 4, Ars Electronici, ZKM, ISEA, ARCO, v Kiasmi, MNAC, MMOMA, MMSU in MSUM. Je dobitnik nagrade ARCO/Beep 2007 za digitalno umetnost.


Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2013
www.aksioma.org

Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić


Razstava je del programa Vmesne postaje 1:1 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, ki je nastala v koprodukciji Moderne galerije in zavoda Maska.


Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo.
Sponzor: Datacenter d.o.o.


Kontakti:
Marcela Okretič, 041 250 830, aksioma4@siol.net
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Neubergerjeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.aksioma.org