Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, predstavlja: Igor Štromajer Masaža ega (Ceci n'est pas de l'art) Samostojna razstava www.aksioma.org/oo Aksioma | Projektni prostor Komenskega 18, Ljubljana 14. maj – 13. junij 2014 Odprtje razstave in predavanje Constanta Dullaarta: sreda, 14. maj 2014, ob 20. uri ​ »Nočem, da bi bilo pravzaprav enako – hočem, da je povsem enako. Ker bolj ko gledamo to povsem enako stvar, bolj ta stvar izgublja svoj pomen, mi pa se počutimo bolje, bolj izpraznjene.« Andy Warhol »Nimam ničesar povedati, in to tudi povem.« John Cage »Nimam nobenega posebnega sporočila. Bilo bi imenitno, če bi ga imel.« Andy Warhol »Jebeš umetnoost.« Igor Štromajer Internet s socialnimi omrežji je del človekovega vsakdana in s tem tudi umetnosti. Eden ključnih delov samoreprezentacije na spletu je tudi profilna slika, fotografija ali podoba, s katero se v različnih socialnih omrežjih vizualno predstavljamo in z njo nagovarjamo javnost. Pred časom je Štromajer kot profilno sliko na vseh socialnih omrežjih uvedel svoj portret z dvema krogoma okrog oči, belim na desnem in rdečim na levem očesu. Avtor je to profilno sliko montiral v več sto drugih fotografij, ki so brezplačno na voljo na internetu, in sicer s pomočjo avtomatiziranih spletnih logaritmov, servisov, ki omogočajo hitro, instantno fotomontažo. Gre za nenehno ponavljanje ene, povsem iste profilne slike z avtorjevo intervencijo v najrazličnejših socialnih, političnih, zasebnih in intimnih kontekstih, montažo, značilno tudi za druge oblike recentnih spletnih fenomenov, vezanih na folkloro socialnih omrežij. Meme je ideja, obnašanje ali stil, ki se v določeni kulturni praksi širi od uporabnika do uporabnika. Deluje kot enota za izvajanje kulturnih idej, simbolov ali praks, ki se lahko prenašajo s pisanjem, podobami, govorom, kretnjami, rituali ali drugimi posnemovalnimi pojavi. Kot kulturni fenomen predstavlja analogijo s človeškimi geni – se torej sam razmnožuje, mutira in se zato hitro odziva na aktualno dogajanje. Tako je izraz tudi nastal: kot krajša oblika mimeme, oblikovana po gene (gen), iz starogrške μίμημα (mīmēma, posnemana stvar) in μῖμος (mimos, mime). V galeriji bo med rastavo na ogled 200 izbranih, natisnjenih Štromajerjevih instantnih montaž. Dokler bo razstava trajala, pa bo na spletu, v različnih socialnih omrežjih, potekala intenzivna distribucija Štromajerjevih podob z dvema krogoma. Razstava bo vsebovala tudi različne stvarne, analogne elemente, vsi pa so vezani na prostorsko razširjanje virusa dveh krogov okrog oči. (www.intima.org/ego-massage) Razstava se osredotoča na novo kontekstualizacijo vprašanj, ki jih ta serija Štromajerjevih podob odpira. Gre za aktualna, sodobna vprašanja transformacije, migracije, adaptacije in reformulacije spletnih fenomenov (npr. viralnost, meme ipd.) v galerijski in tudi širši javni prostor, oziroma prevoda digitalnega (digitalne, na spletu kreirane podobe) v analogno (razstavni projekt v galeriji in v javnih prostorih). Ob vprašanjih transformacije, migracije in prevoda razstava odpira tudi vprašanje viralnosti in avtoviralnosti. Prav nenehno ponavljanje iste podobe v različnih, a vsebinsko spet ne tako oddaljenih kontekstih je tisto, kar dela Masažo ega vznemirljivo, zato lahko v tem smislu govorimo o nekakšni sámoviralnosti, o perpetuiranju in celo palimpsestiranju enakosti (ene podobe). V času, ko je internet tako rekoč mrtva koda na ekranu, ker so velike korporacije dobesedno prevzele in radikalno spremenile njegovo začetno idejo, ko celo filozofija in socialna ter medijska teorija namigujejo, če omenimo samo trenutno najbolj izstopajoča medijska teoretika, Stevena Shavira, profesorja na Wayne State University v Detroitu, in Jussija Parikko, profesorja na Winchester School of Art, Univerze v Southamptonu, da je prava, radikalna prihodnost zunaj interneta (»The future is offline.«), ko že želimo živeti v t. i. postmedijski realnosti, so vprašanja viralnosti in sámoviralnosti, prevoda, konstantnega prevajanja, izpraznjenosti in repetitivnosti, reprezentacije in identitete ključna. Z Masažo ega se jih neposredno dotikamo. Ob odprtju razstave bo potekala tudi avtorska predstavitev v Nemčiji živečega nizozemskega novomedijskega umetnika Constanta Dullaarta, ki se prav tako intenzivno ukvarja s prehajanjem iz spletnega v realni prostor ter z različnimi oblikami online in offline meme-performansa. Dullaartovo delo sovpada s Štromajerjevimi intervencijami, zato bodo obiskovalci ob predstavitvi lahko dobili dober in širok vpogled v fenomene prevajanja viralnosti in meme iz spleta v realne prostore ter nazaj, v umetniško eksploatacijo socialnih omrežij in v druge, podobne oblike sodobnega spletnega sporočanja, ki posegajo v polje umetnosti. Igor Štromajer (Maribor, 1967) – www.intima.org – diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Je prvoborec medmrežne umetnosti doma in v svetu ter intimni mobilni komunikator z udeležbo na najrazličnejših festivalih in razstavah doma in v tujini. Živi v Frankfurtu in Ljubljani. V njegov opus spada več kot sto projektov, ki so bili razstavljeni na več kot sto razstavah v šestdesetih državah po vsem svetu. Med najodmevnejše spadajo Ballettikka in Oppera Internettikka (1998–2011; soavtor Brane Zorman), Problemarket – Borza problemov (2001–2009; soavtor Janez Janša), wPack (2004), Razpršilni menstrualni navigator (2000) in 0.HTML (1996). Njegove projekte v svojih stalnih zbirkah hranijo različne umetnostne institucije, med drugimi Le Centre national d'art et de Culture Georges Pompidou, Musee national d'art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Computerfinearts Gallery v New Yorku, Hamburger Kunsthalle v Hamburgu, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija Maribor. Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost v Evropi, Severni in Latinski Ameriki ter Aziji. Za svoje delo je prejel nagrade in priznanja v Evropi in ZDA. V večmedijskih projektih raziskuje dolgočasje komunikacijskih taktik in simulacije gverilskih strategij, emocije in emocionalna stanja, travme in frustracije ter ponuja neuspešne taktike preseganja politične tesnobe. Constant Dullaart (r. 1979, Nizozemska), nekdanji rezident Rijksakademie v Amsterdamu, živi in dela v Berlinu. S prakso, ki se osredotoča na vizualizacijo spletnih jezikov in programskih dialektov, se skozi njegove minimalistične geste, ki včasih temeljijo na brikolažu, razkriva političen pristop, ki je kritičen do korporacijskih sistemov, ki vplivajo na to sodobno semantiko. Instalacije in performanse na spletu in zunaj njega ustvarja s pomočjo urejanja spletnih oblik reprezentacije in uporabnikovega dostopa do njih. Dullaart ne skuša zgolj napisati knjigo, ki bi jo nato lahko postavili na polico v knjižnici, temveč ga zanima, kako bi bilo mogoče razgibati koncept knjižnice kot take. Njegova dela so objavljena v mednarodnem prostoru, v tiskani in spletni obliki, razstavlja pa na prizoriščih, kot so MassMOCA, UMOCA, Novi muzej v New Yorku, Politehnični muzej v Moskvi, Avtocenter v Berlinu ter de Apple, W139 in muzej Stedelijk na Nizozemskem. Kot kustos je Dullaart pripravil več razstav, predava pa je na univerzah po vsej Evropi, trenutno na akademiji Rietveld v Amsterdamu. Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2014 www.aksioma.org Umetniški vodja: Janez Janša Producentka: Marcela Okretič Izvršna producentka: Sonja Grdina Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič Tehnični vodja: Valter Udovičić Zahvala: Sunčica Hermansson Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo. Sponzor: Datacenter d.o.o. Kontakti: Sonja Grdina, 0590 54360, sonjagrdina@gmail.com Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana Neubergerjeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija www.aksioma.org Inline image 4 Inline image 11 Inline image 12 Inline image 13 Inline image 2 Inline image 3 To unsubscribe, follow the link: http://lists.arscenic.org/sympa/auto_signoff/aksioma/mcp%40siol.net