TA TEDEN
GORNJA RADGONA
LENDAVA
LJUBLJANA
LJUTOMER
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
ORMOŽ
POMURJE
SLOVENIJA
SPODNJI KAMENŠČAK
TUJINA
PO VSEBINI
RECENZIJE
ARHIV
OPIS IN POGOJI
SEZNAM
GOSTOVANJE
SPLETNE SKUPINE
MC WIKI
VSTOP
PRIJAVA/REGISTRACIJA
Soustanovitelj in član
Projekt sofinancirajo:

NOVICE
 
Previdno – sledi občutljiva vsebina
15.05.2014, slovenija

Domov | Včlani se Forward icon Posreduj Dragi prijateljice in prijatelji, 61938_Still_from_Waiting_For_The_Guards_%20(1) zares, sledijo informacije, ob katerih vas bo zadrgnilo v grlu ali stisnilo v želodcu. Vseeno vas prosim, da berete naprej. Gre za šokantno razširjenost mučenja v sodobnem svetu, ki je tako 'razbohoteno' tudi zato, ker se dogaja na skrivaj, stran od oči javnosti. A pred njim si ne smemo zatiskati oči: ko država sama muči ali mučenje dovoljuje, ni varen nihče. V Amnesty imamo nešteto zgodb, ki to potrjujejo. Več o mučenju in kaj lahko naredite. V zadnjih petih letih smo v Amnesty International zabeležili mučenje ali slabo ravnanje v 141 državah sveta. Ponekod gre za izolirane primere in izjeme, v preštevilnih državah je mučenje rutinsko in sistematično. V zadnjem letu smo zabeležili najmanj 27 načinov mučenja – pretepanje, elektrošoki in prisilni, neudobni položaji so na tem gnusnem seznamu, pa tudi igle pod nohti, 'zaigrane' usmrtitve, posilstva, odrekanje spanja, siljenje v pitje urina... Nadenimo temu besedilu 'človeški obraz' Claudia-medina-mehika-jpg Sredi noči 7. avgusta 2012 so marinci vdrli v stanovanje Claudie Medine iz Mehike (na fotografiji; @ AI). Odpeljali so jo v lokalno pomorsko bazo, kjer so se je lotili z elektrošoki, jo prisilili vdihavati zelo pekočo omako, jo pretepli in brcali – pri tem je bila ovita v plastiko, da se ne bi videle posledice. Obtožili so jo, da je članica vplivne tolpe, Claudia to zanika, a je podpisala 'priznanje', ki ga niti ni prebrala. 'Priznal' je tudi Ali Aarrass iz Maroka, ki so ga kasneje na podlagi tega obsodili članstva v tolpi in skupini, ki naj bi načrtovala teroristična dejanja. Decembra 2010 je bil 12 dni pridržan v izolaciji, kjer so ga po njegovih besedah pretepali po podplatih, mu prizadejali elektrošoke na modih, ga obesili za zapestje za dolga obdobja ter ga žgali s cigaretami. Ste zasledili vzorec? Gremo v Nigerijo, kjer so 16-letnega Mosesa Akatugba leta 2005 osumili ropa. Moses pripoveduje, da so ga policisti pretepali, ga ustrelili v roko in ga za dolge ure obešali za ude. Seveda je podpisal 'priznanje'… Samohranilko Alfredo Disbarro s Filipinov je oktobra lani policija obtožila, da ponuja drogo. Alfreda to zanika, a potem ko jo je policist pritisnil ob steno, jo večkrat boksnil v trebuh in obraz, jo udaril s palico, ji s prstom drezal v oči… butal z glavo v zid … je podpisala 'priznanje'. Nekdo na policiji ji je tudi postavil steklenico na glavo in nameril s pištolo, da bi vanjo ustrelil. V Uzbekistanu je nekdanjega zaposlenega na ministrstvu za obrambo Erkina Musaeva pridržala varnostno-obveščevalna služba, ga obtožila vohunjenja in ga več tednov izolirano pridržala v takšnem režimu: podnevi pretepanje, ponoči zasliševanja in grožnje, da bodo škodovali njegovi družini. Slednjič je 'priznanje' podpisal, pod pogojem, da bodo pustili družino pri miru. Ko govorimo o tem mučenju, govorimo o tem, da nekdo namerno povzroči bolečino ali trpljenje drugemu, da bi pridobil informacije ali priznanje, da bi kaznoval, ustrahoval, prisiljeval nekoga. Storilec je bodisi uradna oseba ali gre za dejanje s toleriranjem države. Letos mineva 30 let, odkar je bila sprejeta Konvencija ZN proti mučenju. To je bil prelomni dokument, ki vključuje konkretne ukrepe, kako uresničiti globalno prepoved mučenja. Ima 155 držav pogodbenic! Dejstvo, da v treh četrtinah držav sveta beležimo primere mučenja (koliko je šele nezabeleženih?), kaže dvoličnost, ki je žal pogosta, ko gre za človekove pravice. Velike besede na 'salonski' ravni, nekaj drugega v realnosti.. Gre za zanikanje in izničevanje humanosti z vsaj dveh vidikov: storilec ravna skrajno nečloveško in žrtev je povsem razčlovečena. Saj pravim, stiska me v želodcu. Lep pozdrav do naslednjič! Metka 2 Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij Foto: Tanja Ristič e-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na www.amnesty.si. Click to view this email in a browser Če ne želiš več prejemati te e-pošte, prosim odgovori na to sporočilo z "Unsubscribe" v vrstici ˝Zadeva˝ ali pa le preprosto klikni na sledečo povezavo:"Unsubscribe" Unsubscribe Društvo Amnesty International Slovenije Beethovnova ul. 7 Ljubljana, 1000 SI Read the VerticalResponse marketing policy.

Natisni novico

 
Program usposabljanja digitalnih kompetenc 20.11.2023
Usposobljanje na digitalnem področju 02.11.2023
Digitalne kompetence 30.10.2023
Festival migranskega filma 08.06.2023
Podoživimo Nemčjio 07.06.2023
ANKETA - MLADI





Javno dostopne točke
Regionalni pomurski multimedijski center – RPMMC pri Mladinskem centru Prlekije
KID Kibla, Maribor
Mladinski center Krško
Zavod Lokalpatriot
KUD France Prešern Trnovo – Ljudmila
KID Pina Koper
Masovna - Nova Gorica
Zavod K6/4
Mat kultra
MIKK Murska Sobota
Art center
Mladinski center Slovenj Gradec
Multimedijski center Gorenjske
Društvo Hiša kulture
Mladinski center Velenje
April 2024
Ne Po To Sr Če Pe So 
 
10 11 12 13 
14 15 16 17 18 19 20 
21 22 23 24 25 26 27 
28 29 30  
rEUral
Občina Razkrižje
Občina Ljutomer
Občina Ormož
Občina Murska Sobota
Občina Gornja Radgona
Občina Lendava
Brezplačni SMS-i
Storitev sponzorira Si.mobil - Vodafone.
Veste zakaj je pomembno Evropsko leto mladih ?
DA
NE
KLOPOTEC.NET - REGIONALNI POMURSKI MULTIMEDIJSKI PORTAL
Lastnik in ustanovitelj: MLADINSKI CENTER PRLEKIJE, Spodnji Kamenščak 23, 9240 LJUTOMER, tel.: 02 58 48 033; fax: 02 58 48 034; gsm: 031 525 367; e-mail: mcp@siol.net