Javno pismo Radia Študent za spodbujanje in ohranitev mladinske in alternativne kulture Non fructificat autumno arbor, quae vere non floruit. Drevo, ki spomladi ni cvetelo, ne prinese sadu na jesen. (Petrarca; R. Muršič, Trate vaše in naše mladosti, Subkulturni azil, 2000) Ob prihajajočem kulturnem prazniku opozarjamo na krizno in brezplodno sistemsko onemogočanje, izvajanje nadzora in nasploh represije nad mladinsko alternativno (sub)kulturo, ki se jo predvsem s pritiski tržne logike izvaja nad vse redkejšimi akterji s tega področja po celi državi. Zakonodaja, pa naj se tiče avtorskih pravic ali direktiv o hrupu, državna, a tudi lokalna politika podkrepljena z raznimi birokratizmi, pritiski raznih inšpekcij in temu podobni prijemi ubijajo ustvarjalni zanos raznoraznih družbeno-kulturno angažiranih posameznikov in skupnosti, ki želijo s svojim doprinosom javnosti ponuditi nekaj drugačnega od uveljavljene kulturne ponudbe. Svoboda izražanja postaja pod danimi pogoji vrlina najbolj trmastih in neuklonljivih, čeravno igra ključno vlogo pri oblikovanju kulturne integritete. Marginalnost alternativne kulture ter ostalih ne-konvencionalnih praks družbeno-kulturnih dejavnosti predstavlja zgolj dve možnosti – ali propad ali upor in kljubovanje danim sistemskim pogojem in regulacijam. Nedavni koprski primer MKSMC, ki v tej regiji predstavlja še zadnje zatočišče mladih, je spodbudil tamkajšnjo ustvarjalno, družbeno-angažirano mladino, da reagira na večletno izrivanje tovrstnih prostorov iz javnega delovanja in si samoiniciativno najde alternativni prostor za svoje dejavnosti v propadajočem industrijskem objektu INDE v Kopru, usoda katerega ostaja nedorečena že nekako 10 let. Seznam ukinjenih prostorov v zadnjih desetih letih ni neznaten – Šoto Klub pod Belvederjem, Mi-Klub in Muki v Izoli, Loka v Strunjanu in še kateri prostori udejstvovanja mladih ostajajo stvar lepega spomina. Tovrstni aktivistični upor mladine proti ignorantski politiki zatiranja in onemogočanja dosedanjega »spontanega prizorišča subkulture«, ki je v vključevalo »ne samo nacionalno, temveč tudi mednarodno mladinsko sceno«, ponuja zgled za obrambo drugačnosti pred vladajočim enoumjem tržno generiranih dejavnosti in vsebin. Projektna in samoorganizirana zasedba propadajočega objekta z namenom ohranitve družabnega, kulturno-izobraževalnega in umetniškega izražanja koprske mladine je lahko zgolj tvorna tako v civilno-družbenem smislu svobodne izmenjave mnenj in znanj, kot tudi v iskanju in razvoju izvirnega potenciala vse bolj izgubljenih generacij. Zgledne primere za to najdemo tako doma kot v tujini – v večini primerov se je izkazalo, da gre za pomembne progresivne točke druženja, ustvarjalnosti in uveljavljanja drugače mislečih mladih ter mladih po srcu. V izogib uniformnim generacijam prihodnosti, oropanih možnosti izvirnega izražanja, zato apeliramo na odgovorne občinske in državne inštitucije, da aktivno in po funkciji zastopajo in udejanjajo leporečje uradnih nastavkov mladinske politike, ki naj bi: »podpirala avtonomijo mladih, podpirala usposabljanje in večanje njihovih kompetenc, neformalno učenje, skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje njihove ustvarjalnosti ter inovativnosti, nenazadnje sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi« (http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinska_politika/)! Uredništvo Radia Študent V Ljubljani, 5. Februar 2015