banner Frano Kršinić, Streljanje talcev,1952, Zagreb, Hrvaška, (foto: Darko Bavoljak) NAŠI HEROJI / HEROES WE LOVE socialistični realizem revidiran primer: ex-Jugoslavija 20. marec –23. avgust 2015 Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6 otvoritev: petek, 20. marec 2015, ob 19.00 razstavo bosta otvorila: Andrej Fištravec, župan MOM in Ervin Hladink Milharčič, publicist umetniki: Antun Augustinčić (HR), Vojin Bakić (HR), Jasmina Cibic (SLO), Lojze Dolinar (SLO), Igor Grubić (HR), Boža Ilić (SRB), Sanja Iveković (HR), Boris Kalin (SLO), Zdenko Kalin (SLO), Nikola Kečanin (HR), Anton Gojmir Kos (SLO), Tone Kralj (SLO), Frano Kršinić (HR), Siniša Labrović (HR), Luiza Margan (HR), Dalibor Martinis (HR), Vinko Matković (HR), Ivan Mirković (HR), Slavko Pengov (SLO), Tadej Pogačar (SLO), Arjan Pregl (SLO), Karel Putrih (SLO), Vanja Radauš (HR), Radeta Stanković (SRB), Sreten Stojanović (SRB). kustosa: Simona Vidmar in Miško Šuvaković Slabo znano obdobje socialističnega realizma v Sloveniji in širše na območju nekdanje Jugoslavije je bil čas velikopoteznih naročil in nebrzdane socialistične ikonografije, obdobje herojske vznesenosti in monumentalne propagande. Bilo je zadnje umetniško obdobje necenzuriranega izražanja politične moči, ko edini potrošnik in naročnik umetnosti postane država. Socialistični realizem je označen kot doktrinalna umetnost v službi partije, kot eklektična in akademska umetniška formacija, nazadnjaška, anti-avantgardna struja in kot umetnost prazne ilustrativnosti in lažne patetike. Mogočne spomeniške skulpture, herojski murali in velikanska platna t. i. socrealizma so tipično za politične preobrate skoraj paralelno s svojim nastankom pristali na smetišču zgodovine. Zasmehovani, zakriti ali pozabljeni bivajo v anonimnosti, skladno s sprejetim kanonom zgodovine umetnosti. Naši heroji vstopajo na kontroverzno področje socialistične herojske umetnosti, da bi prepoznali in izpostavili tiste junake, ki so monumentalno umetnost danega političnega okolja pripeljali do svojega vrhunca. Zanima nas ikonografija socialističnega realizma v svojih mogočnih, velikopoteznih, herojskih uresničitvah, zanimajo nas patetika, udarnost in dramatičnost, velika naročila in obvladovanje formata, zanima nas, do kam je segel revolucionarni romanticizem, od kod je črpal in kako se je izpel. Spomeniki kot konstrukti časa in prostora zgodovino poenostavljajo in spreminjajo. Vprašanje, ki se nam postavlja, je, ali je monumentalna socialistična umetnost sposobna tudi ustvarjati zgodovino − zgodovino umetnosti. Walter Benjamin ugotavlja, da je »vsak spomenik kulture tudi spomenik barbarstvu, ki ga je potrebno razumeti kot nasilje vladajočih«. Priče polpreteklih kultur (in barbarstev) so tudi spomeniki socrealizma. Čas je, da jih prepoznamo! Razstava za svoje izhodišče postavlja 5 izbranih primerov socialističnega realizma iz prostora nekdanje Jugoslavije: sovjetsko navdahnjen Spomenik borcem Rdeče armade hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića (1945−47, Batina, HR); herojski mural Boj jugoslovanskih narodov za svobodo in obnovo domovine slikarja Slavka Pengova (1947, Vila Bled, SLO); monumentalno figuralnost Spomenika odporu in trpljenju kiparja Lojzeta Dolinarja (1946−50, Kraljevo, SRB); plakatni relief Grobnice osvoboditeljem Beograda srbskega kiparja Radeta Stankovića (1954, Beograd, SRB); ter nerealizirani Spomenik Marxu in Engelsu hrvaškega kiparja Vojina Bakića (1950−53). Pet primerov odlično povzame obdobje, o katerem govorijo: omejijo ga na leta 1945−1955, torej na prva povojna leta pod močnim sovjetskim oz. agitpropovskim vplivom (do 1948) ter na čas do sredine petdesetih let, ko je herojski realizem še vedno prevladujoča umetniška smer. Pet primerov pokriva vse glavne naracije socialistične umetnosti − upor, trpljenje, zmago, graditelje in lik osebnosti ter umetnostne zvrsti − murale, reliefe, figuralne kompozicije in posamezne figure. Pet primerov je izbranih tudi tako, da sledimo formalnemu razvoju v likovnem jeziku socrealistične umetnosti − od strogega sledenja sovjetskim zgledom do borbenega realizma in odklonov v smislu simplifikacije in plastičnega raziskovanja. V ta namen smo okoli petih primerov asociativno izpeljali mrežo vzorov, vplivov, paralel in odklonov. Kot povezovalni element pri raziskovanju socialističnega realizma oz. širšega polja umetnosti in ideologije smo vpeljali inscenacije in intervencije sodobnih umetnikov generacije, da bi se od spomenikov propadlih revolucij lahko ozrli za novimi umetniškimi utopijami in sodobnim strukturiranjem spomina. Ali če povzamemo Deleuza in Guattarija: spomenik ne komemorira preteklosti, temveč deluje kot blok sedanjih občutij, ki svojo lastno ohranitev dolguje le samemu sebi. Na razstavi bo predstavljenih okoli 40 umetniških del v avtorstvu 25 umetnikov. UGM z veseljem sporoča, da je razstava del večletnega mednarodnega projekta »Heroes We Love. Ideology, Identity and Socialist Art in New Europe«, podprt s strani evropskega programa Kreativna Evropa/Creative Europe 2014−2020. Projekt, ki se bo v obdobju od 2015−2017 ukvarjal z zapuščino socialistične umetnosti v Novi Evropi, bo izpostavil najpomembnejše teme, probleme in priložnosti tega umetniškega obdobja ter predstavil serijo razstav, umetniških intervencij v javnem prostoru, mednarodnih konferenc in delavnic. »Heroji« združujejo devet partnerjev iz Srednje in JV Evrope od Poljske do Albanije: Umetnostna galerija Maribor (vodilni partner); Društvo BLOK (HR); SCCA Center za sodobno umetnost Sarajevo (BiH); Tirana Art Lab (AL); Laznia Center for Contemporary Art, Gdansk (PL); IEFSEM Inštitut za etnologijo in folkloristiko z Etnografskim muzejem Sofija (BG); Muzej zgodovine Jugoslavije (SRB); Univerza na Primorskem; Center plesa, Maribor. strokovni sodelavci: Marina Benažić, dr. Nikola Dedić, Meta Gabršek Prosenc, Maro Grbić, Ivana Hanaček, Breda Kolar Sluga, Jure Kirbiš, dr. Vladimir Kulić, Lana Lovrenčić, dr. Lidija Merenik, Katarina Mohar, Nataša Ivančević, Donovan Pavlinec, Božidar Pejković, Tihana Pupovac, Jožica Šparovec, Simona Šuc, dr. Milanka Todić, dr. Neda Todorović Uzelac, mag. Davorin Vujčić. sodelujoče institucije: Arhiv Jugoslavije, Arhiv Toše Dabca, Galerija Antuna Augustinčića, Gliptoteka HAZU, Gorenjski muzej Kranj, Gradski muzej Bjelovar, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Muzej istorije Jugoslavije, Muzej novejše zgodovine, Narodna galerija Ljubljana, Narodni muzej Kraljevo, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Maribor, Hrvatski državni arhiv, Srbsko narodno vijeće. oblikovanje in postavitev razstave: Ajdin Bašić asistent kustosov: Jure Kirbiš VLJUDNO VABLJENI! #HeroesWeLove Projekt so podprli: Pokrovitelj otvoritve: line UGM Umetnostna galerija Maribor Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor T 02/ 229 58 60 (uprava), 02/ 229 46 93 (blagajna) info@ugm.si, www.ugm.si tor. – ned.: 10.00–18.00 pon. + v času postavitve razstav: zaprto UGM Studio Trg Leona Štuklja 2, 2000 Maribor pon. – pet.: 11.00–18.00, sob.: 11.00-13.00 ned. + v času postavitve razstav: zaprto VSTOP PROST!