Domov | Včlani se Sporočilo si oglejte v brskalniku Dragi prijatelji in prijateljice, »Dokler ste tukaj, ne bo nihče prišel in spraševal po vas. Bomo pač odvrgli truplo.« Tako se je glasil odgovor policije na grožnjo skupine moških z gladovno stavko zaradi nevzdržnih razmer v sprejemnem centru za tujce Gazi Baba v Skopju. Preslišala sta ga dva mlada Afganistanca, s katerima so se pogovarjali naši kolegi iz Amnesty. Pokažimo skupaj, da nas pa zanima, da bomo spraševali in da bomo zahtevali dostojno ravnanje z ljudmi! Podpišite, prosim, apel makedonskim oblastem, za odpravo nezakonitega pridržanja beguncev, iskalcev azila in migrantov ter za izboljšanje razmer v centru Gazi Baba. Da, ljudje so pridržani, čeprav je avtomatičen pripor beguncev, iskalcev azila in migrantov nezakonit. Saj prošnja za zaščito vendar ni zločin! In razmere so sramotne: iskalci azila, večinoma gre za ljudi, ki bežijo pred oboroženimi spopadi v Siriji, se tudi po več mesecev gnetejo na premajhnem prostoru. Imajo omejen dostop do sanitarij in zdravstvenih storitev, včasih morajo spati na tleh, so brez dostopa do pravne pomoči … Urad makedonskega obmudsmana je zaskrbljen. Upravičeno, bi rekla. Foto: © Haim Schwarczenberg, na transparentu piše "Begunci niso zločinci" Kliknite za podpis apela Ampak nam je mar, kajne? Amnesty obiska centra niso dovolili; podatke smo pridobili od ljudi, ki so bili tam pridržani, ter od mednarodnih organizacij. Slabe novice dobivamo še naprej, 3 mesece po tem, ko smo glede tega sprožili nujno akcijo. Kaj sta povedala dva mlada Afganistanca, eden celo mladoletnik brez spremstva, ki sta bila v Gazi Baba pridržana več kot dva meseca, preden so ju izpustili? Marca, ko smo se pogovarjali z njima, sta skušala pridobiti azil v Srbiji. Po njunih besedah je bilo skupaj z njima pridržanih več kot 300 moških; za vse so bili na voljo en delujoč tuš in dve stranišči. Nekatere družine so bile pridržane cele mesece, med njimi nek Afganistanec s tri do štiriletnim otrokom, ki ga je pripor spravljal v hudo stisko. Družine so ločene, majhne dečke dajo včasih k moškim. Uradno je kapaciteta centra od 120 do 150 ljudi. Pazniki so enega od naših sogovornikov pretepli, menda zato, ker se je tuširal ob nepravem času. Priča sta bila temu, kako so z nekim Sircem brez razloga slabo ravnali, stražarji so ga do krvi tepli po glavi. Nekemu Afganistancu, za katerega se je zdelo, da ima srčni napad, so dali le protibolečinske tablete ... Kot je od svojih virov izvedela Amnesty, so nekateri pridržani več mesecev, celo več kot pol leta, ne da bi sploh imeli možnost, da bi se glede tega pritožili na sodišču. Včasih zveni jezik Amnesty abstrakten, težko razumljiv. O čem torej govorimo, ko pravimo, da je na stotine beguncev, iskalcev azila in migrantov vseh starosti nezakonito zaprtih? In da center poka po šivih ter da so razmere nečloveške in ponižujoče. Da je zelo omejen dostop do sanitarij in zdravstvene oskrbe. Da morajo v nekaterih primerih ljudje spati na tleh ter da nimajo dostopa do pravne pomoči in zaščite. Govorimo o štiriletnemu travmatiziranemu otroku. O mladeniču, tepenemu, ker se je tuširal nepravi čas. Moškemu, ki jih je brez razloga dobil po glavi. Ljudeh, ki so zbežali pred pretečo smrtjo v Siriji, pa morajo sedaj morda spati na tleh ali pa ne morejo do stranišča, ko ga rabijo, ker je zasedeno … Tudi ravnanja oblasti je pogosto težko razumeti. Amnesty januarja niso dovolili obiskati centra Gazi Baba, so pa lahko kolegi šli v azilni center Vizbegovo na robu mesta. V kapacitetah, primernih za do 150 ljudi, je bilo takrat nameščenih okoli 30 iskalcev azila … Mišljenje tistih, ki delujejo v imenu države, da lahko nemoteno kršijo človekove pravice nekih ljudi, ker menda nikomur ni mar zanje, je nevarno. Pa seveda nehumano. In zelo me jezi. Prosim, pridružite se mi in pošljite apel! Nasvidenje do prihodnjič! P. S.: Še ena pohvala in zahvala. Na poti ob žici je peticijo Življenja so pomembnejša od mej v enem dopoldnevu podpisalo 3065 ljudi, na fotografiji zgoraj, ki jo je posnela Tanja Ristič, pa je eden od apelov, ki so jih na ladjice napisali učenci OŠ Bičevje iz Ljubljane. Iskrena hvala vsem. Če še niste podpisali, toplo vabljeni, da podprete tudi ta naš poziv. Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj Foto: Tanja Ristič Facebook Twitter Pinterest YouTube Instagram E-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na http://www.amnesty.si. Amnesty International Slovenije © 2015 Amnesty International Slovenia, Vse pravice pridržane. To e-pošto ste prejeli, ker ste se naročili na naše Emnesti e-novice o stanju človekovih pravic v Sloveniji in po svetu. Naš elektronski naslov: Amnesty International Slovenia Beethovnova ul.7 Ljubljana 1000 Slovenia Add us to your address book