Metelkova mesto 2025

21. - 31. 10. 2008

Galerija Vžigalica - Galerija Mestnega muzeja Ljubljana

Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v torek, 21. oktobra 2008, ob 19. uri v Galerijo Vžigalica - Galerijo Mestnega muzeja Ljubljana.

O projektu: Metelkova mesto 2025 - topos ali a-topos?

Minilo je petnajst let, odkar se je zgodilo nemogoce; v Ljubljani je nastal prostor, ki je realen, a hkrati tudi utopicen.

Utopija - e (nlat. utopia iz gr. ou ne, topos kraj, tj. neobstojec, izmisljen svet, po imenu izmisljenega otoka in naslovu knjige Utopija, v kateri je T. Morus (1516) orisal idealno drzavo)

1. leposl. delo, ki rise kako izmisljeno, idealno druzbeno ureditev ali danes se neuresnicljivo znanstveno-tehnicno zeljo,
2. v politiki »zelja, ki je ni mogoce uresniciti ne danes ne kdaj pozneje; zelja, ki se ne opira na druzbene sile in katere ne podpira rast, razvoj politicnih, razrednih sil« (Lenin),
3. fig. sanjarija, neuresnicljiva fantazija.

Slovar tujk iz leta 1979 nam razlaga besedo Utopija. Thomas Moore, ki ga Verbinc omenja kot snovalca imena Utopija, oce utopicnega, je na koncu svojega dela zapisal, da si bolj zeli kot pa upa, da se bo »utopijska« ureditev (ali vsaj nekateri njeni nastavki) enkrat realizirala, postala resnicnost.

Ker Metelkova mesto ni bila nikoli podrejena kakrsnikoli zunanji instituciji kot tudi ni pristala na logiko nenasitnega kapitala, se zdi njen obstoj nemogoc. Pritiski bodisi k razpustitvi ali pa k formaliziranemu nacinu delovanja so stalnica tega prostora. Tako se postavlja kot tehtno vprasanje, kaksna naj bi bila Metelkova leta 2025.

Ker med obstojecimi umetniki smer futurizma ni ravno razsirjena, je Centralni komite zveze pokoncnih umetnikov ustanovil ad hoc raziskovalno skupino. Da bi prisli do trdnih temeljev, na katerih bi zgradili nacrt za novo petnajstletko, se je formirala interdisciplinarna skupina zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov in arheologov s ciljem zbrati vse vedenje o Metelkovi. Raziskovalna skupina je odkrila mnogo nepoznanih dejstev, artefaktov in dokumentov, ki spreminjajo nase videnje preteklosti osrednjega prostora slovenske kulture, politike in druzbe. Med drugimi je potrebno izpostaviti pomembno arheolosko odkritje starodavnih katakomb, ki se raztezajo pod celotnim podrocjem danasnje Metelkove. Del katakomb je bil v arheoloskem obdobju Jugoslavije (plast Tito 2) predelan v protinuklearno zaklonisce. To je sluzilo kot skrivni arhiv, ki je bil dostopen le najvisjemu vrhu. V tem se tudi skriva razlog, da v kaosu poletja 1991 ni prislo do njegovega unicenja ali prenosa na drugo lokacijo. Ker menimo, da je tudi sirsa javnost upravicena do dostopa informacij, smo se odlocili, da ji predstavimo kljucni dokument in nacrte najdene v prej omenjeni plasti, ki so bili podlaga za snovanje samega projekta Metelkova mesto 2025.

Torej, ce izhajamo iz novo odkritih dejstev, vidimo Metelkovo mesto 2025 kot odvod funkcije a ni enako a, projicirano na tridimenzionalni prostor. Z doloceno nespremenljivko y kot 2025 pridemo do infinitezimale (neskoncnotinke). Historicna eksegeza v postbodrijarskem pomenu besede utopija nakazuje realno nezmoznost obstoja bitnosti (v heidegerjanskem smislu tu biti). Zatorej je vsakemu laiku povsem jasno, da bo Metelkova leta 2025 realizacija kategoricnega imperativa svobode in danes utopicnih idej o zmoznosti sobivanja cloveka in necloveske tehnike. Prej omenjeni prostor je, ce ga pogledamo v blochovskem smislu, nastavljen kot a-topos, ki je skozi razvoj upal na objektivno realno in verjel v sposobnost stvari, da se bodo na koncu realizirale drugace.

Urbani Razvojni Center Metelkova mesto z razstavo Metelkova mesto 2025 odpira vprasanje vizije kot tocko v simbolnem prepletu mrezne strukture sirsega prostora. Razstava ne ponuja enoznacnega odgovora, temvec pusca odprti prostor za vnos realnega in spekulativnega znacaja samega toposa.

Razstavo je podprlo Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo.

_______________________________________________________

Marija SkočirOdnosi z javnostmi in trženje

Mestni muzej Ljubljana - The City Museum of Ljubljana

Gosposka 15, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1 24 12 539 m: + 386 41 850 413 F: +386 (0)1 24 12 540

www.mestnimuzej.si ; marija.skocir@mestnimuzej.si

PVARUJMO NARAVO - SAVE THE NATURE

Prosim, ne tiskajte tega sporočila po nepotrebnem.

Please do not print this e-mail unless necessary.