Kekovi četi je uspel veliki met. Slavje slovenskih nogometnih junakov po zaključnem pisku norveškega sodnika je doseglo vrhunec na zelenici sredi Ljudskega vrta, se v strnjenem objemu nadaljevalo pred vsemi štirimi tribunami, ki niso skoparile s stoječimi ovacijami, nato so solze sreče pricurljale na površje v slačilnici, kjer so si reprezentanti v miru, proč od zvedavih novinarskih kamer in mikrofonov, medsebojno čestitali in oddali priznanje za izvrstne predstave v kvalifikacijah. Izkazovanje radosti med štirimi stenami je trajalo več kot dobro uro. V tem času se je na južni ploščadi mariborskega štadiona že zbrala večtisočglava množica, ki je napol hripave glasilke dodatno ogrevala ob bogati glasbeni ponudbi, v kateri ni manjkalo zimzelenih nogometnih navijaških himn. Malce čez polnoč je v neposredni bližini južne tribune završalo. Na oder, domiselno teraso, ki so jo v vlogi slavljencev po osvojenem državnem naslovu krstili nogometaši Maribora, so stopili še člani slovenske izbrane vrste in si dali duška pred navdušenim občinstvom. Iz ust junakov so odmevali znani napevi: ''Mi Slovenci'', ''Kdor ne skače ni Sloven'c'', pri vzklikanju množice ''šampioni'' pa se je pridružil nihče drug kot predsednik države dr. Danilo Türk. Mikrofon so prevzeli nogometaši, v čustvenem zanosu delili svoje občutke z navijači, prepevali znane slovenske pesmi, ko pa je besedo prevzel selektor Matjaž Kek, je hitro prepričal vse prisotne, da so se ''zlatim fantom'' zahvalili z globokim priklonom. Veselju ni bilo videti konca, nogometaši so opravili še ''medijske'' dolžnosti do predstavnikom sedme sile, ki so se na drugem koncu štadiona načakali, a jim vsekakor niso ničesar zamerili. To je bila vendarle njihova noč. Zaslužili so si jo. Ko so okrog prve ure zjutraj zapolnili vsa mesta na avtobusu, so krenili v ptujsko bazo, v hotel Primus, kjer je napočil čas za nepozabno zabavo. Le v krogu nogometašev, slovenskega ponosa, ki se bo prihodnje leto predstavil na jugu Afrike. V družbi najboljših!
