NI DIALOGA, KI NE BI PRINESEL SPRAVE, KI OMOGOČA PREBOJ

V Fužinskem gradu v Ljubljani, ki ga je nedavno prevzelo pod svoje okrilje Ministrstvo za kulturo in kjer domuje Arhitekturni muzej je bila v začetku februarja otvoritev razstave BERLIN-LONDON-NEW YORK, torej del slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so v preteklem letu bivali v državnih ateljejih v omenjenih svetovnih prestolnicah. Princip gostovanj v umetniških stanovanjih po svetu je dober in predvsem stimulativen za vsakogar, ki profitira že s tem, da se oddalji od domače grude in preizkusi vse druge možnosti navdihov in spoznanj, ki jih nudi drugačno okolje. Najbrž bi ga veljalo širiti, zagotovo pa ustvarjati možnosti tudi za tuje ustvarjalce, ki prihajajo v Slovenijo. Tako je med drugimi imel tudi kamenščanec Mitja Ficko, ki sicer biva in ustvarja v Ljubljani, priložnost bivanja od 1. do 30. aprila 2009 v Londonu. Akademski slikar Mitja je povedal: » Za projekt London sem izdelal deset različnih večbarvnih grafik visokega tiska-linolej. Vsebina in prizori so poetične in meditativne narave, razbremenjeni vsakdanjosti in vezanosti na prosti čas. Drugi del projekta je bil iskanje priseljencev. Najpogosteje azijatov in Arabcev, ki so bili pripravljeni nekaj napisati na grafični list v svojem jeziku. Ker največkrat niso vedeli, kaj sploh bi napisali, sem jih motiviral naj napišejo kako pesem ali česa se najbolj spominjajo iz rodne dežele. Ostajajo popisani grafični listi s pismenkami, katerih ne razumem in jih verjetno nikoli ne bom.«

Sama otvoritev pa je bila združena še s sprejemom »neposrednih proizvajalcev in oblikovalcev kulture« pri kulturni ministrici ob slovenskem kulturnem prazniku. Gospa Majda Širca je v priložnostnem govoru zatrdila, da je na kulturnem ministrstvu na široko odprla vrata. Vrata za dialog, ki ima včasih nepredvidene krče in tudi kakšen konflikt. A to je dobro, saj, kot je prepričana, ni dialoga, ki ne bi prinesel sprave, ki omogoča preboj. V govoru je omenila tudi, da je načrtov ogromno. V bistvu, da se rojevajo v proporcionalnem nasprotju z možnostmi in možnim. Več protikriznih ukrepov kot sprejmemo, več idej o za umetnost koristnih, a ne brezplačnih reform rojevamo. Zato so krči ogromni. »Po eni strani hodimo okrog s stalnim občutkom, da imamo za vsakim vogalom pištolo na hrbtu in s strahom, da bomo izgubili to kar smo tudi v času krize pridobili. Te dni dokazujemo, da ne smemo še naprej plačevati davek prejšnje ekipe, ki ni znala dobro realizirati evropska sredstva. Dokazujemo, da ne zidamo gradov v oblake, temveč branimo obstoj slovenske kulture. Zato si ne dovolimo, da nam krizni čas spodnese več kot 25 mio EUR za nujno kulturno infrastrukturo…Trditve, da ljudje živijo zato, da proizvajajo niso naše, niso moje. Moja trditev je, da ljudje proizvajajo in ustvarjajo zato, da bi bolje živeli. In brez kulture ni boljšega življenja.« je bila odločna kulturna ministrica.

Iz Pomurja so se sprejema udeležili tudi ustvarjalci iz Regionalnega pomurskega multimedijskega in kulturnega centra pri Mladinskem centru Prlekije,ki sedaj z razpoložljivim tamkaj zabeleženim gradivom pripravljajo pod režijskim vodstvom Rudi Stegmüllerja multimedijski performans BREZ SLOVENSKE KULTURE NI SLOVENIJE, NITI SLOVENK, NITI SLOVENCEV in ekipa Pomurske televizije-TV AS, ki je kot edina tamkaj prisotna novinarska tv ekipa posnela ekskluzivno reportažo in poseben intervju z ministrico, ki je dostopen na njihovi spletni povezavi :http://www.tv-as.net/Gnes,428,0,0,1,4653.html#video .

TK