REZULTATI NACIONALNE RAZISKAVE "MLADINA 2010" SO V TEH DNEH POSTALI JAVNI


Raziskava »Mladina 2010« je po desetletju prva celovita raziskava o slovenski mladini. Glede na hitrost spreminjanja družbe in položaja mladih je to zelo dolgo obdobje. V času, ko so demografski trendi neusmiljeni in kažejo da bo v obdobju 2010-2020 število mladih v Sloveniji (15-29 let) upadlo za dobrih 20%, da bo leta 2020 mladih v Sloveniji skoraj za tretjino manj kot leta 1990, delež v celotni populaciji pa se bo v tem obdobju znižal iz 23% na 15% dobiva fraza »vsak mlad šteje« vedno bolj realen pomen.

Ideje in zamisli o celoviti raziskavi, ki bi zajela slovensko mladino, so bile sicer prisotne že nekaj časa, saj je bilo jasno, da je taka raziskava potrebna tako odločevalcem, raziskovalcem, mladinskemu sektorju kot tudi mladim. Ko smo pred časom v Uradu RS za mladino zasnovali nov koncept analiz in raziskav in za to zagotovili tudi ustrezna sredstva, smo v središče postavili prav raziskavo »Mladina 2010«.

Ocenjujemo, da bodo rezultati te raziskave omogočili, da bomo lažje osmislili pomen ustrezne mladinske politike ter mladinskega dela ter ju postavili ne samo pred oči splošne javnosti, temveč in predvsem tudi na dnevni red realnih (političnih) odločevalcev, ki pogosto svoje sektorske politike (zaenkrat »uspešno«) skrbno branijo pred »vdorom« ustrezne mladinske dimenzije. Raziskava nazorno dokazuje, za katere sektorske politike gre.

V Uradu RS za mladino smo v letu 2010 pripravili dolgo pričakovani Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki daje pravno podlago za pripravo in sprejem Nacionalnega programa za mlade, prvega tovrstnega strateškega dokumenta pri nas. Državni zbor je zakon sprejel soglasno, kar daje platformi za njegov sprejem še posebno legitimnost. Raziskava je tudi zato zasnovana in izpeljana tako, da odgovarja tudi na ključne izzive in probleme, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji. Osnovana je na ključnih področjih. Nekatera od njih obravnavajo standardna področja, kot so zaposlovanje, izobraževanje in zdravje, druga pa področja, ki šele prihajajo izrazito v ospredje; primeroma gre za vprašanja trajnostnega razvoja, medgeneracijske solidarnosti in virtualizacije življenja.

Rezultati raziskave Mladina 2010 so torej zato še posebej pomembni, saj bodo pomagali, da bo nacionalni program določil ustrezne strateške cilje, ki bodo tudi znanstveno utemeljeni. Ob pomanjkanju vseh vrst resursov je namreč še toliko bolj pomembno, da strateške cilje v nacionalnem programu določimo utemeljeno in ne v skladu s pavšalnimi sodbami o potrebah in problemih mladih. Nekateri podatki namreč kažejo, da je stanje na določenih področjih mogoče videti različno. Primerjalno gledano je Slovenija na prvi pogled sicer v ugodnem položaju glede zaposlovanja mladih, vendar pa to dejstvo relativizira podatek, da se je število brezposelnih diplomantov v obdobju 2000-2009 povečalo za 240 odstotkov, da močno narašča sobotno, nedeljsko in nočno delo mladih in da je delež redno zaposlenih za nedoločen čas med mladimi 25-29 let od leta 2000 do leta 2010 upadel iz 52,4 % na 32,8 % in podobno. V tem segmentu zasedamo nečastno prvo mesto znotraj EU, kar je izjemno zaskrbljujoč podatek, ki ima praktične posledice tudi v poznejšem osamosvajanju mladih ter težji integraciji v družbo. Raziskava razblinja tudi nekatere druge stereotipne poglede na situacijo glede mladih v Sloveniji, resnici na ljubo pa nekatere tudi potrjuje.

Mladina se danes kaže v spremenjeni podobi, pri čemer pa ta sprememba ni nujno slaba; naj izpostavimo, da so slovenski mladi vedno bolj aktivni na področju prostovoljstva in da so bistveno bolj aktivni v primerjavi z njihovimi vrstniki v Nemčiji. Mladi v Sloveniji ostajajo optimistični glede prihodnosti, čeprav jih prevevajo občutki nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in zaposlitvijo. Mladi so torej danes v drugačnem položaju, vendar pa so pozitivno naravnani. To je zame osebno ena ključnih ugotovitev. Zdaj imamo tudi empirične dokaze za to, da mladi niso tako "nemogoči", kot se včasih zdi, ko poslušamo "starejše" sodržavljane.

Posebna zahvala in čestitke veljajo izbranemu izvajalcu raziskave - vodji dr. Miranu Lavriču in sodelavcem s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Sodelovanje, pristop ter kvaliteto lahko označimo za več kot odlično. Izvajalci raziskave so popolnoma zadovoljili naša pričakovanja. Raziskava je odlično opremljena in podprta s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki ter statistiko. Dodana vrednost je v primerjalni dimenziji s podatki iz prejšnjih raziskav (ki kaže na trende) ter upoštevajoč evropski kontekst (ki posamezne vidike obteži tudi mednarodno-primerjalno). Še posebej smo veseli zaradi njene praktične uporabnosti, saj nam bo omogočila

V upanju, da boste tudi sami podatke uporabljali, predvsem s soočanju z odločevalci, vas lepo pozdravljam ter pripenjam tekst končnega poročila, zaradi njegove obsežnosti (skoraj 500 strani) pa tudi povzetek, kjer na skrčen način povzemamo ključne ugotovitve.

Peter Debeljak
Direktor URSM