MALOMEŠČANSKA SVATBA
k o m e d i j a
MALOMEŠČANSKA SVATBA
sobota, 11. 2. 2012, ob 19.30 uri
Dom kulture Ljutomer
prevod: Eduard Miler & Irena Novak Popov
glasba: Aleksander Ipavec
izbor kostumov: Betty Starc
scenografija, režija: Gregor Geč
Igrajo:
Nevestin oče………………..……...Igor Rebula
Ženinova mati………….……………Luka Starc
Nevesta………………….…………….Meta Starc
Njena sestra………..………….Veronika Zuzič
Ženin…………………..……………..Jernej Bufon
Njegov prijatelj…….…………..Emil Bukavec
...………………..Alex Vescovi
Žena……………………..…………..Ivana Terčon
Njen mož………………….……………..Jan Sossi
Mladi moški………….………………..Ilja Bufon
Predstava nima odmora.
Predprodaja TIC Ljutomer in
pol ure pred predstavo.
Ko malomeščani postanejo malo-meščani
To je bilo vodilo, ki me je spodbudilo k razmišljanju o morebitni postavitvi Malomeščanske svatbe. Brecht v svoji enodejanki smeši »malomeščanstvo«, ki bi rado po družbeni lestvici navzgor. Moje misli in ideje pa so se podale po lestvici navzdol. Med ljudi, ki so tudi del naše družbe, a jih velikokrat ne opazimo, prezremo. Če pa jih že opazimo, pa se jim raje izognemo. V najboljšem primeru jim stisnemo evro ali dva v dlan in hitimo naprej. To so brezdomci, klošarji.
Prebral sem tekst v tej luči in pred mano je zasijala predstava z mnogo gostejšo sporočilnostjo. Stavki, replike, odnosi so zazveneli drugače, pomenljivo, naenkrat so postavljeni na glavo, a vseeno funkcionirajo v novem kontekstu. Dialog tako odstira še tisti nevidni svet meščanstva. Svet ljudi, ki so meščani samo malo.
Ideja je zorela. Bolj sem razmišljal, bolj me je ideja vznemirjala. Določene slike, ki so se mi zvrstile pred očmi, so imele tudi že glasbeno spremljavo. »Ipo!« sem navdušen pomislil in hitro povabil k sodelovanju Aleksandra Ipavca. Še preden sem mu razložil do konca, je že bil za stvar. In rodila se je izvrstna glasbena kulisa. Točno taka, kot sem jo že slišal v glavi.
Zdaj je treba prepričati še igralce in igralke, da bodo šli za mano in zmogli.
Gregor Geč
Bertolt Brechtse je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu v Nemčiji kot Eugen Berthold Friderich Brecht. Poezijo je začel pisati že v mladosti. Na augsburški gimnaziji je slovel kot enfant terrible , saj se je že takrat zoperstavljal avtokratskemu šolskemu sistemu in svoja mladostniška spoznanja zapisoval in objavljal v pesmih , črticah in krajših esejih . Leta 1917 je vpisal medicino in filozofijo na münchenski univerzi .
Kot bolničar v sanitetni enoti v vojaški bolnišnici v Augsburgu je bil priča vsem grozotam vojne, kar ga je zelo pretreslo in zaznamovalo. V letu 1918 je napisal je prvo igro z naslovom Baal. Naslednje leto je napisal enodejanke Malomeščanska svatba, Berač ali Mrtvi pes, Izganjanje hudiča in Lux in tenebris. Opustil je študij medicine, obiskoval seminar teatrologije in se posvetil pisanju.
Brecht je bil najplodovitejši gledališki teoretik in praktik, dramatik, pesnik, pripovednik, režiser in gledališki vodja, ki je skoraj štirideset let ustvarjal in reformiral gledališče v razburkanem času 20. stoletja . Brecht je s »potujitvenim efektom« začrtal pot novemu gledališču, ki se izogiba iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča. Umrl je 14. avgust a 1956 v Berlin u.
(Povzeto po Wikipediji.si)
|