Mag. Gordana Možina Florjanc nedavno imenovana za v.d. generalne direktorice na MDDSZ

Ob imenovanju ji iskreno čestitamo tudi kolektiv, sodelavci in obiskovalci - udeleženci iz Mladinskega centra Prlekije-Pokrajinskega centra NVO in Mladinskega sveta Ljutomer ter ji želimo mnogo pogumnih nadaljnih uspehov !

Direktorat za družino

vršilka dolžnosti generalne direktorice: mag. Gordana Možina Florjanc

telefon: 01 369 75 00

faks: 01 369 79 18

e-pošta: gordana.mozina-florjanc(at)gov.si

Vodenje in izvajanje družinske politike je v Sloveniji zastavljeno resorsko, pri čemer Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike (1993) kot plansko-strateški dokument določa smeri razvoja posameznih delov družinske politike, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Pod družinsko politiko razumemo celoto socialnih, ekonomskih, pravnih, pedagoških, zdravstvenih in drugih ukrepov, ki jih država izvaja za večjo kakovost življenja družin in posameznih družinskih članov.

Družinska politika v Republiki Sloveniji temelji na vključevanju celotne populacije oziroma usmerjenost k vsem družinam; na upoštevanju pluralnosti družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo; na spoštovanju avtonomnosti družine in individualnosti njenih posameznih članov; na zaščiti otrokovih pravic v družini in družbi ter dajanju prednostnega mesta kakovosti življenja otrok, na zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov; na vzpostavljanju raznovrstnih oblik storitev in na omogočanju, da družine izbirajo med različnimi možnostmi; na delnem prispevku družbe k stroškom za vzdrževanje otrok; na dodatnem varstvu družin v specifičnih situacijah in stanjih; na celostnem, integralnem pristopu.

Področje družine na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve skrbi za oblikovanje in izvajanje tistega dela družinske politike, ki se nanaša na zakonsko zvezo, na razmerja med starši in otroki, na posvojitve, rejništvo in skrbništvo (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), na področje starševskega varstva in družinskih prejemkov (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Leta 2002 je začel veljati tudi Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, s katerim sistemsko urejamo izvajanje rejniške dejavnosti. Če ostane otrok brez skrbi za preživljanje s strani enega od staršev, je zakonsko urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin (Zakon o javnem Jamstvenem in preživninskem skladu RS), kjer je ministrstvo pritožbeni organ.

Temeljno podlago za delo področja predstavljajo poleg že omenjenih zakonov tudi mednarodni dokumenti, in sicer Konvencija OZN o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Konvencija OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini in Konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri meddržavnih posvojitvah. Poleg izvajanja navedenih zakonov ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi pripravlja podzakonske akte in je drugostopenjski pritožbeni organ v zadevah, izdanih na podlagi teh zakonov.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na osnovi Konvencije OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini posredni organ v Republiki Sloveniji v postopkih izterjave neplačanih preživnin v primerih, ko bodisi preživninski zavezanec bodisi upravičenec živi v drugi državi.

Eden večjih projektov v zadnjih letih, ki še poteka, je izgradnja informacijskega sistema za področje starševskega varstva, družinskih prejemkov, preživnin, rejništva in posvojitev.

Ministrstvo želi v izvedbo preventivnih in kurativnih programov vključevati tudi nevladni sektor, zato vsako leto izvedemo javni razpis za sofinanciranje programov s področja družine. Pomembna podlaga za sprejemanje posameznih odločitev oziroma spremljanje stanja na posameznem segmentu družinske politike predstavljajo raziskovalne naloge, ki jih razpisujemo glede na potrebe.