TA TEDEN
GORNJA RADGONA
LENDAVA
LJUBLJANA
LJUTOMER
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
ORMOŽ
POMURJE
SLOVENIJA
SPODNJI KAMENŠČAK
TUJINA
PO VSEBINI
RECENZIJE
ARHIV
OPIS IN POGOJI
SEZNAM
GOSTOVANJE
SPLETNE SKUPINE
MC WIKI
VSTOP
PRIJAVA/REGISTRACIJA
Soustanovitelj in član
Projekt sofinancirajo:

NOVICE
 
Vzporedni signali
08.03.2013, Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor

Vzporedni signali
8. 3. - 31. 3. 2013
KiBela, prostor za umetnost
MMC KIBLA

Vljudno vabljeni na otvoritev skupinske razstave Vzporedni signali, ki bo
v petek, 8. marca 2013, ob 20. uri v MMC KIBLA.

Ob otvoritvi bomo tudi predstavili knjigo (Ne)odvisni?.

Razstava bo na ogled do 31. marca.
------------------------------ ------------------------------ ---------------
Sodelujoči: Abbildungen Variete, Nataša Berk, Peter Tomaž Dobrila, Kruno
Jošt & Simon Poldauf & Maja Kohek, Lačni Franz, Te čudovite MARGINE, Marko
Ornik, Ana Pečar, Mirjana Rukavina, son:DA, Dejan Štampar, Vita Žgur
------------------------------ ------------------------------ ---------------

Kot pomembna vsebinska komponenta projekta New Media Cross Border (NMCB),
v okviru katerega je nastala tudi pričujoča razstava, se je vzpostavil
pojem neodvisnosti. Slednji ima v okviru alternativnih produkcijskih
prostorov skorajda kultno mesto - položaj nekega nedosegljivega ideala.
Največkrat se pojavlja v odnosu do preteklosti, minulega časa, ko je bilo
potrebno pisati manj poročil, ko so bila takšna ali drugačna sredstva
lažje dostopna in nekako manj potrebna ter je boj zanje bil manj krvav.
Tovrstne misli navadno nastajajo v retrospektivi, ki na minulo gleda skozi
filter nostalgije. Kulturna produkcija je neizbežno povezana tudi z
materialno stvarnostjo nekega obdobja - prav ta ji da, pogosto pa tudi
vsili, estetsko in vsebinsko specifiko. V slovenski kulturni sceni se
status takega, torej izrazito neodvisnega, obdobja pogosto pripisuje
osemdesetim letom prejšnjega stoletja. Obdobju punka, kulturnega vrenja,
gospodarske krize, angažirane civilne družbe in posledičnih prelomov.
Jugoslovanska osemdeseta so bila zaznamovana z ekonomsko krizo,
brezposelnostjo, zadolženostjo države in rigidnim birokratskim aparatom;
situacija se je še poglobila tekom tranzicije in se na koncu umirila v
obdobju rasti, ki pa se je sprevrglo v novo krizo, v več pogledih
vzporedno s tisto v osemdesetih.

Vzporejanje gospodarske in umetnostne zgodovine kaže, da so obdobja
umetnostnih prodorov pogosto sovpadala z zatonom gospodarstva, ekonomskimi
krizami in posledičnimi družbenimi trenji. Kriza vedno vodi v iskanje
alternativ, bolj učinkovitih in izvirnih sredstev komuniciranja idej. Zdi
se, da je s tem povezana vedno bolj pogosta raba videa v sodobni
umetnosti. Video je, vzporedno s širitvijo novih, vedno bolj prenosnih in
naprednih tehnologij, postopoma postal eden izmed najbolj demokratičnih
umetniških medijev. Omogoča tako produkcijsko zahtevne kot spontane in
gverilske izdelke, pri čemer pa lahko oboji dosegajo želeno izrazno moč.
Predstavlja učinkovit nosilec avtorjevega sporočila - učinkovit na dveh
nivojih: njegovo zajemanje je vedno bolj preprosto in tudi vedno bolj
kvalitetno, hkrati pa je video eden od najprimernejših medijev za prenos
in diseminacijo informacij širokemu občinstvu. Zavzema vlogo vzporedno s
tisto, ki jo je v preteklih desetletjih nosil fotokopirni stroj - ta je
omogočal preprosto obliko obveščanja hkrati pa je odpiral tudi nove
estetske potenciale, ki so jih mnogi takratni akterji spretno izkoriščali.

Prav spretna, pogosto humorna in ironična, raba novih tehnologij je ena od
ključnih strategij, ki omogočajo prilagajanje umetnosti spreminjajočim se
družbenim razmeram in iskanje vedno novih izraznih sredstev. Razstavljena
dela ne sodijo v tok novomedijske umetnosti, ki ga močno zaznamuje
fascinacija nad tehnologijo. S tehnološkega vidika so pogosto bolj
subverzivna - zagrabijo dostopen tehnološki aparat, si ga prisvojijo in
uporabijo za komunikacijo ideje - pa naj gre za provokativno plakatersko
akcijo, družbeno kritičen video, posnetek dogodka ali likalniški vmesnik
za računalnik.

Ž.D.

---
KiBela, prostor za umetnost
KID KIBLA
Ulica kneza Koclja 9
2000 Maribor

Odprto ob delavnikih in sobotah od 9. do 22. ure.

Natisni novico

 
Program usposabljanja digitalnih kompetenc 20.11.2023
Usposobljanje na digitalnem področju 02.11.2023
Digitalne kompetence 30.10.2023
Festival migranskega filma 08.06.2023
Podoživimo Nemčjio 07.06.2023
ANKETA - MLADI





Javno dostopne točke
Regionalni pomurski multimedijski center – RPMMC pri Mladinskem centru Prlekije
KID Kibla, Maribor
Mladinski center Krško
Zavod Lokalpatriot
KUD France Prešern Trnovo – Ljudmila
KID Pina Koper
Masovna - Nova Gorica
Zavod K6/4
Mat kultra
MIKK Murska Sobota
Art center
Mladinski center Slovenj Gradec
Multimedijski center Gorenjske
Društvo Hiša kulture
Mladinski center Velenje
April 2024
Ne Po To Sr Če Pe So 
 
10 11 12 13 
14 15 16 17 18 19 20 
21 22 23 24 25 26 27 
28 29 30  
rEUral
Občina Razkrižje
Občina Ljutomer
Občina Ormož
Občina Murska Sobota
Občina Gornja Radgona
Občina Lendava
Brezplačni SMS-i
Storitev sponzorira Si.mobil - Vodafone.
Veste zakaj je pomembno Evropsko leto mladih ?
DA
NE
KLOPOTEC.NET - REGIONALNI POMURSKI MULTIMEDIJSKI PORTAL
Lastnik in ustanovitelj: MLADINSKI CENTER PRLEKIJE, Spodnji Kamenščak 23, 9240 LJUTOMER, tel.: 02 58 48 033; fax: 02 58 48 034; gsm: 031 525 367; e-mail: mcp@siol.net