TA TEDEN
GORNJA RADGONA
LENDAVA
LJUBLJANA
LJUTOMER
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
ORMOŽ
POMURJE
SLOVENIJA
SPODNJI KAMENŠČAK
TUJINA
PO VSEBINI
RECENZIJE
ARHIV
OPIS IN POGOJI
SEZNAM
GOSTOVANJE
SPLETNE SKUPINE
MC WIKI
VSTOP
PRIJAVA/REGISTRACIJA
Soustanovitelj in član
Projekt sofinancirajo:

NOVICE
 
NEPREZRETO
23.08.2007, Prlekija

Zedinjenje nekoč mogočne Prlekije v eno pokrajino


Omahovanje ljutomerskih občinskih svetnikov na javni razpravi minulo sredo, ali naj se Ljutomer znajde v prleški, prleško-prekmurski ali štajerski pokrajini, je bilo plod napačno in nepoznavalsko zastavljenih vladnih predlogov o pokrajinski razdelitvi Slovenije, plod spolitiziranih naziranj iz preteklosti.

Ljutomerski svetniki naj le smelo pogledajo v biserno dušo, zlato srce ter nekdanjo geografsko razmejitev Prlekije. Ta je bila nekoč doma in na tujem znana kot zavedno slovenska, temperamentna, pomembna po svojih možeh, ki so se uveljavili doma in po svetu, bistroumna, marljiva, poštena, pa tudi odločna in vesela. In naj si javno priznajo, da je bila po osvoboditvi leta 1945 krivično izigrana in zoperstavljena iz nedopustnih političnih razlogov, a naši politiki se sprenevedajo, kot da jih ni bilo. Z nedopustnimi asimilacijskimi podjarmljeni slovenskega ozemlja in ljudi po obmejnih bratih Hrvatih in njihovih dokazanih genocidnih pobojih v Štrigovi ter številnih okoliških zaselkih 1947 je politika spreminjala prleške kraje v međimurske, prleški duh v medžimurski in panonski ali prekmurski duh, zato so s silo prevzgojeni obmejni Slovenci, tudi tisti, ki jih niso odrezali od Prlekije, že nekaj desetletij po genocidu zastrašeni izjavljali, da se ne počutijo več Prleke; v zaupnih pogovorih pa so izrazili veliko nostalgijo po Prlekiji. Takrat se je začel manjšati pomen Prlekije. Kmalu so ustanovili Pomurje, da bi čim bolj zabrisali obmejni genocidni incident Hrvatov in nekdanjo moč Prlekije. Še pred nekaj leti smo lahko, to je žaljivo smešenje pokrajine, pred Ormožem blizu Drave prebrali na tabli napis: Pomurje. Žal današnja vlada briše še preostale sledi nekoč mogočne Prlekije, ne zahteva, naj Hrvati genocidno podjarmljeno Štrigovo z dvaindvajsetimi zaselki, v katerih je ob podjarmljenju leta 1947 živelo 96 odstotkov Slovencev, vrnejo slovenski Prlekiji.

Ljutomerski svetniki so, kot poroča Večer 26. julija 2007, ponovno razpravljali o pokrajinski zakonodaji in pozvali vlado k prestavitvi projekta ustanavljanja pokrajin. Napačno je zavajanje, da bi bila prleška pokrajina 15. po vrsti, in grozljiva je izjava ljutomerskega župana Franca Jurše, da ni politične volje za pokrajino Prlekijo in da ji manjše občine, ki so se pred leti odcepile od ljutomerske občine, ne dajejo podpore.

Z ustanovitvijo pokrajine Prlekije bi se število pokrajin na Slovenskem zmanjšalo, ne povečalo. Ampak izhajati je treba iz slavne zgodovine Prlekije, ki je bila v minulih stoletjih močno prepoznavna, in ji vrniti nekdanje geografske meje. Meje Prlekije so v resnici veliko širše, kot jih hočejo danes nepoznavalsko, slepilno meriti nekateri mladi politiki in celo novinarji. Pred leti sem v Večerovem podlistku obsežno predstavil nekajstoletno zgodovinsko preteklost Prlekije. Ta se je razprostirala vzdolž hrvaške meje ob Ormožu, prek Ljutomera, Veržeja, Bučečovcev, Kapele, Radgone, Svetega Jurija, prek Trojice in Lenarta, pa vasi in far proti Mariboru, Avstriji in Šentilju, od Ptuja pa vse do Pragerskega.

Vladni in občinski možje naj torej upoštevajo območje nekdanjih krajev Prlekije in naj Prlekijo združijo v eno: prleško pokrajino. Vanjo seveda sodijo Slovenske gorice. S tem edino smiselnim zedinjenjem Prlekije bi zmanjšali število pokrajin na deset in seveda predramili moč in lepoto Prlekije, kakršna je bila prepoznavna v svetu že v minulih stoletjih. S spolitiziranjem prleške zavesti je oslabelo prleško narečje - narečna skupina brez svojega narečja pa je brez prave identitete in ji grozi iztrebljenje. In če upoštevamo, da je Stanko Vraz, oče imena Ljutomer, skušal prleščino vključiti v nastajanje slovenskega knjižnega jezika, a mu je Prešeren to preprečil, sicer bi bila prleščina del knjižnega jezika, potem je nujna pobuda, da se Prlekija dvigne, da pokaže svojo magično barvitost, naprednost, neuklonljivost, svoj ponos in odločnost.


Miroslav Slana - Miros, Maribor
Natisni novico

 
Program usposabljanja digitalnih kompetenc 20.11.2023
Usposobljanje na digitalnem področju 02.11.2023
Digitalne kompetence 30.10.2023
Festival migranskega filma 08.06.2023
Podoživimo Nemčjio 07.06.2023
ANKETA - MLADI





Javno dostopne točke
Regionalni pomurski multimedijski center – RPMMC pri Mladinskem centru Prlekije
KID Kibla, Maribor
Mladinski center Krško
Zavod Lokalpatriot
KUD France Prešern Trnovo – Ljudmila
KID Pina Koper
Masovna - Nova Gorica
Zavod K6/4
Mat kultra
MIKK Murska Sobota
Art center
Mladinski center Slovenj Gradec
Multimedijski center Gorenjske
Društvo Hiša kulture
Mladinski center Velenje
Marec 2024
Ne Po To Sr Če Pe So 
 
10 11 12 13 14 15 16 
17 18 19 20 21 22 23 
24 25 26 27 28 29 30 
31  
rEUral
Občina Razkrižje
Občina Ljutomer
Občina Ormož
Občina Murska Sobota
Občina Gornja Radgona
Občina Lendava
Brezplačni SMS-i
Storitev sponzorira Si.mobil - Vodafone.
Veste zakaj je pomembno Evropsko leto mladih ?
DA
NE
KLOPOTEC.NET - REGIONALNI POMURSKI MULTIMEDIJSKI PORTAL
Lastnik in ustanovitelj: MLADINSKI CENTER PRLEKIJE, Spodnji Kamenščak 23, 9240 LJUTOMER, tel.: 02 58 48 033; fax: 02 58 48 034; gsm: 031 525 367; e-mail: mcp@siol.net