Slovenija
Draga kolegica, dragi kolega,
sindikalna manifestacija 17. novembra je postavila na dnevni red odločilna vprašanja sedanjega zgodovinskega trenutka. O političnem in teoretskem pomenu manifestacije v javnosti ni bilo ustreznih razprav. Množična občila niso opazila zgodovinskih razsežnosti manifestacije. Podobno se je v nedavni predsedniški kampanji pokazalo, da v političnem establišmentu in v njegovih praksah ter v gospodujočih ideoloških aparatih ni mogoče postaviti zgodovinsko pomembnih in odločilnih vprašanj, kaj šele razpravljati o njih. Zdi se celo, da vladajoče politične in kulturne ustanove onemogočajo zgodovinsko odgovorne razprave in zavirajo politizacijo družbenih praks. S tem hromijo zgodovinsko in družbeno inovativnost in pomagajo k ohranjanju in obnavljanju obstoječih odnosov, vključno z razmerji gospostva in izkoriščanja.
Zato se zdi primerno, da bi pripravili razpravo, na kateri bi se pogovarjali o perečih problematikah, kakršne so:
- preobrazbe sodobnega kapitalizma, nove oblike izkoriščanja, nove in stare
oblike gospostva;
- nove oblike delovnih razmerij: prekarnost; delo s posredovanjem;
podizvajalstvo; vnašanje tržnih odnosov v nekdaj enotne proizvodne
procese; ipd.;
- odpravljanje emancipacijskih pridobitev moderne države;
- odpravljanje pridobitev delavskih bojev;
- odpravljanje socialne države;
- privatizacija javnih storitev;
- uničevanje javnega zdravstva;
- uničevanje javnega šolstva in "neprofitno zasebno šolstvo";
- prekarizacija kulturnega dela; razpadanje sistemov javne kulture (javne
knjižnice, kulturni domovi, kulturna središča); komercializacija "prostega
časa"; uveljavljanje zabavnih industrij; onemogočanje kulturnih in
umetnostnih praks; kriminalizacija alternativnih kulturnih in umetnostnih
praks; folklorizacija nacionalne kulture;
- odprava državnega monopola na zakonito nasilje (zasebne varnostne službe);
- reforme pokojninskih sistemov;
- ekologija: kapitalistično uničevanje okolja, vloga države;
- nova mednarodna delitev dela;
- migracije in mednarodni tokovi delovne sile;
- neo-liberalne politike EU;
- nove tehnike zatiranja, nadzorovanja, discipliniranja in normaliziranja.
To so nekatere izmed problematik, o katerih se zdi nujno poglobljeno razpravljati. Seveda so dobrodošla tudi druga vprašanja in zlasti alternativne postavitve problematike.
Nujno je razpravljati tudi o možnih odporih in o alternativah, ki naj bi jih uveljavljal odpor proti povečevanju izkoriščanja, zaostrovanju zatiranja, uničevanju že pridobljene kakovosti življenja, družbene enakosti in solidarnosti.
Če želiš/želite sodelovati pri tej razpravi, mi, prosim, sporoči/sporočite, o čem bi govoril tvoj/vaš prispevek. V kakšnem mesecu bom poskusil organizirati razpravo, na kateri bi govorili o problematikah, ki se nam zdijo ta čas pomembne. Tako bi v tukajšnjo javnost poskusili ponovno vpeljati analitične poglede in sprožiti zgodovinsko odgovorno debato o alternativah za prihodnost.
Z lepimi pozdravi,
Rastko Močnik
|